Obdobje, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za preteklo četrtletje, je vselej pestro za udeležence na finančnih trgih. Analitiki tekmujejo med seboj, komu bo na podlagi novih številk prej uspelo izračunati domnevno pošteno vrednost podjetja, vlagatelji pa preverjajo, ali njihove naložbene teze še držijo, in se morebiti že ozirajo po novih nakupnih priložnostih.
Povečana volatilnost je torej v tem obdobju nekaj povsem pričakovanega. A deset- in večodstotni premiki tečajev posameznih naložb dajejo slutiti, da so odzivi mestoma prej čustveni kot racionalni. Ko je tehnološki gigant Microsoft pretekli četrtek poročal o 43-odstotnih četrtletnih rasteh njihovih oblačnih storitev Azure, je cena delnice trgovalni dan zaključila kar 16 odstotkov višje. Tržna kapitalizacija Microsofta se je tako v enem dnevu zvišala za skoraj 500 milijard dolarjev, kar je največji dnevni skok vrednosti kateregakoli podjetja v zgodovini. To je več od tržne kapitalizacije 95 odstotkov podjetij, ki sestavljajo indeks največjih ameriških podjetij S&P 500, ali približno šestkratnik slovenskega BDP-ja v preteklem letu.
Povsem drugačna zgodba se je odvila le dva dni prej, ko je cena delnice korejskega proizvajalca računalniškega spomina, SK Hynix, potonila za 20 odstotkov, čeprav se je dobiček v drugem četrtletju povečal kar za 557 odstotkov na letni ravni. Evforičnih pričakovanj ni zadovoljil niti podatek, da je marža iz poslovanja v enakem obdobju zrasla z 41 na 76 odstotkov. Cena delnice je zaradi bega vlagateljev in kasneje tudi prisilnega zapiranja pozicij, kupljenih z vzvodom, julijsko trgovanje zaključila 39 odstotkov nižje od vrha, doseženega mesec prej. Izraženo v tržni kapitalizaciji, to pomeni približno 500 milijard dolarjev manj. Primerjava z Microsoftom se zato prikladno ponuja kar sama.
Največje borzne zgodbe pogosto nastanejo v enem dnevu, pravo sliko pa razkrijejo šele poslovni rezultati večine podjetij
Če želimo ob prebiranju tovrstnih senzacionalističnih novic ohraniti mirno kri in se vzdržati potez v afektu, moramo pogled od dreves preusmeriti h gozdu. Širša slika nam kaže veliko bolj umirjeno in enoznačno stanje. V ZDA sta o rezultatih za drugo četrtletje do konca julija poročali že skoraj dve tretjini podjetij. Prihodki so bili od pričakovanj višji za približno 3 odstotke, dosežen dobiček na delnico pa je v povprečju kar za 31 odstotkov presegal napovedi analitikov. Skupno je kar 86 odstotkov podjetij doseglo višji dobiček od konsenza analitikov, kar predstavlja enega najvišjih deležev pozitivnih presenečenj ob objavah poslovnih rezultatov v zadnjih desetih letih. V primerjavi s prvim četrtletjem leta so prihodki podjetjem zrasli skoraj za 14 odstotkov, dobiček pa celo za 57 odstotkov, pri čemer se štiri petine podjetij lahko pohvali z višjim dobičkom kot v predhodnem obdobju.
Odlično poslovanje pa ni omejeno zgolj na tehnološke gigante in visoko inovativna podjetja na ameriškem trgu. O rasti dobička za približno 55 odstotkov glede na prejšnje četrtletje v povprečju poročajo tudi japonska podjetja, ki sestavljajo osrednji tokijski indeks TOPIX, pa tudi v Evropi po dobri polovici vseh objav prevladujejo pozitivna presenečenja.
Seveda se trg že obrača k napovedim poslovodstev podjetij o poslovanju v preostanku leta, a glede na doseženo v dosedanjem delu ob vseh geopolitičnih napetostih, ki ostajajo, lahko na povečano dnevno volatilnost gledamo zgolj kot na zanimivo statistiko.
