"Takšen pristop bi močno odsvetoval. Najprej naj povem, da je s pravnega vidika zelo pomembno, da je referendumski proces od začetka do konca čim bolj predvidljiv. To je načelo pravne države in zaupanja v pravo. V tem primeru je bilo vprašanje, ali ste za to, da se ukine obvezni RTV-prispevek. In če bo odgovor jasen – kot kaže, bo proti – to pomeni, da je treba slediti tej odločitvi," opozarja dr. Miro Cerar.
Prostovoljni RTV-prispevek ni bil referendumsko vprašanje
Volivci, pravi, v nedeljo niso imeli alternativ, niso bili vprašani, ali so za to, da samo nekateri plačujejo, ali da se najde neki drug finančni vir: "Če bi volivci vedeli, da se bo referendumski izid interpretiral tako, kot se zdaj, da se bo razdelilo pol-pol, bi verjetno mnogi glasovali drugače. Zato menim, da mora pravna predvidljivost – v smislu pravne države, ki je temeljno načelo – tukaj prevladati. Če bi kršili to predvidljivost, je to lahko slab precedens za prihodnje primere. Potem se na vsakem referendumu, bo 40 odstotkov proti 60 ali 52 proti 48, skušalo zakonodajo ali rešitve prilagajati temu proporcu, kar pa je neživljenjsko in ni prav."
Takšno smer, kljub temu da posvetovalni referendum za koalicijo, ki ga je predlagala in ima v DZ večino, ni pravno zavezujoč, dr. Cerar strogo odsvetuje. Volji volivcev je treba slediti ali pa se referendum kot institut neposredne demokracije razvrednoti, je opozoril.
"Če bi bili volivci vprašani, ali so za to, da nekateri plačujejo, nekateri pa ne, se ne bi tako odločali na referendumu," je ocenil. Skratka, referendumsko vprašanje ni bilo, prostovoljni RTV-prispevek da ali ne. Vse ostalo je politična interpretacija.
Krivdna razrešitev DVK?
Cerar je v sinočnjih Odmevih komentiral tudi napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bodo v dveh tednih v državnem zboru zakonske spremembe in morda celo predlogi za krivdno razrešitev Državne volilne komisije ali kakšna kazenska ovadba. Premier govori o nezakonito imenovanih okrajnih volilnih komisijah, v SDS omenjajo domnevne napake na nekaterih voliščih ...
"Če pride do ugotovitve v državnem zboru, da so bile res kršene zakonske določbe, da je prišlo do nezakonitosti, lahko državni zbor uveljavlja tudi krivdno odgovornost članov Državne volilne komisije. Vendar je tu postopek precej zapleten. Zakonska določba glede možnosti razreševanja volilne komisije je nekoliko nejasna. Člane DVK lahko razrešujejo v državnem zboru samo na predlog tistih poslanskih skupin, ki so te člane predlagale. Položaj predsednika ni popolnoma jasen. Načeloma se ve, da državni zbor, če je ta organ imenoval, lahko tudi razrešuje, vendar po postopkih, ki morajo biti jasni," se je odzval ustavni pravnik dr. Miro Cerar.
