Matej Grošelj
Zoran Stevanović je med epidemijo zajahal val nezadovoljstva.
Stranka Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića, ki je zrasla iz protikovidnih protestov in spletne mobilizacije, se po javnomnenjskih raziskavah približuje vstopu v parlament. Njena privlačnost temelji na nezaupanju v institucije, občutku marginalizacije in obljubi “alternativnih resnic”, ki jih digitalna omrežja nagrajujejo s takojšnjo pozornostjo.
Sociologi in politologi opozarjajo, da gre za tipičen pojav sodobnega populizma: retoriko ljudskega tribuna, ki nagovarja razočaranje, gnev in frustracije, a brez pravega programskega zaledja ali strankarske infrastrukture. Čeprav bi lahko Resnica zbrala dovolj glasov za vstop v državni zbor, analitiki dvomijo, da bi presegla politično margino, kjer se najbolje počuti. A njen potencialni preboj bi nedvomno odprl vprašanja o zrelosti domačega političnega prostora in o tem, kako ranljivo je volilno telo za instant rešitve in demagoške prijeme.
Bi parlament prenesel prihod stranke, ki svojo moč gradi predvsem na jezi?
Sociologi in politologi opozarjajo, da gre za tipičen pojav sodobnega populizma: retoriko ljudskega tribuna, ki nagovarja razočaranje, gnev in frustracije, a brez pravega programskega zaledja ali strankarske infrastrukture. Čeprav bi lahko Resnica zbrala dovolj glasov za vstop v državni zbor, analitiki dvomijo, da bi presegla politično margino, kjer se najbolje počuti. A njen potencialni preboj bi nedvomno odprl vprašanja o zrelosti domačega političnega prostora in o tem, kako ranljivo je volilno telo za instant rešitve in demagoške prijeme.
Bi parlament prenesel prihod stranke, ki svojo moč gradi predvsem na jezi?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
