Matevž Čelik Vidmar o aferi pravoslavna cerkev: "To je najmanj v nasprotju z načelom enake obravnave in preglednosti"

MAG
30.10.2026 10:07

Priznani arhitekt in nekdanji funkcionar se je za Večer razpisal o pasteh dogovarjanja o gradnji pravoslavne cerkve v Kranju z vidika prostorskega načrtovanja. To je nov vidik afere, v katero sta se ujela Stevanović in Rakovec.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matevž Čelik Vidmar opozarja na problematičen način dogovarjanja v aferi pravoslavna cerkev. 
Andrej Petelinšek

Priznani arhitekt, arhitekturni kritik in raziskovalec Matevž Čelik Vidmar, Blejec, ki živi v Mariboru, je bil v prejšnjem mandatu državni sekretar na ministrstvu za kulturo, kjer je bil med drugim odgovoren tudi za področje verske svobode. Med letoma 2010 in 2020 je bil direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Prejel je Plečnikovo medaljo, ki velja za najvišje državno odlikovanje na področju arhitekture. Pod njegovim vodstvom se je muzej izoblikoval v nacionalni javni zavod in prejel več kot petnajst strokovnih nagrad. V luči afere pravoslavna cerkev, v katero sta se zapletla predsednik parlamenta Zoran Stevanović in kranjski župan Matjaž Rakovec, je za Večer podal oceno nepravilnosti z vidika prostorskega načrtovanja. Njegov zapis objavljamo v celoti.

"Z vidika prostorskega načrtovanja je zelo problematičen predvsem vrstni red napovedanih dejanj, seveda pa tudi način dogovarjanja, kar vse vpliva na gospodarnost ravnanja z občinskim premoženjem in govori o neenaki obravnavi v postopkih. Vrstni red je obrnjen, saj bi se najprej zgodila prodaja, potem pa bi šele sprožili postopek spremembe namenske rabe. Če se zemljišče proda pod zdaj predpisano rabo, bo cenilna vrednost po vsej verjetnosti nižja, po spremembi rabe za namen gradnje cerkve bi bila najbrž bistveno višja. Razlika vrednosti, ki bi nastala s spremembo rabe v prostorskem aktu, bi tako pripadla kupcu (v obliki neupravičenega popusta), občina pa bi zemljišče prodala ceneje, kot bi bila njegova končna vrednost, če bi prostorski akt spremenili za sakralno rabo, ki naj bi se tam zgodila. To je dokaj pogost vzorec v Sloveniji in zanimiv bi bil podatek o trenutni vrednosti zemljišča in vrednosti, ki bi jo zemljišče imelo po spremenjeni rabi, saj je to povezano z gospodarnim ravnanjem z občinskim premoženjem.

Predsednik parlamenta Zoran Stevanović je bil vidno živčen in napadalen do novinarjev, ko je dan po razkritju afere stopil pred javnost. V izjavah je bil mestoma tudi protisloven, nato pa je na družbenem omrežju zapisal, da je "razbil novinarje". 
Primož Lavre

Problematična je tudi zaveza glede vsebine bodočega prostorskega akta. Spremembe občinskega prostorskega načrta sprejema mestni svet. Najprej je za spremembo potrebno podati uradno pobudo, izdelati strokovne podlage, pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora, izvesti javno razgrnitev z razpravo in pretehtati prejete pripombe. Tu je veliko 'če-jev' in napovedati izid (celo z navezavo na koalicijo po volitvah) in 'ciljno spremembo' za znanega kupca pomeni prostorski akt po meri posameznika. To je najmanj v nasprotju z načelom enake obravnave in preglednosti, vsekakor pa v nasprotju z vlogo prostorskega načrtovanja kot strokovnega postopka, ki je namenjen presoji javne koristi.

Hitri postopek za namene določenega kupca, o katerem je bil govor, nakazuje problematično prilagajanje postopka. Kot rečeno, je za spremembo občinskega prostorskega načrta najprej potrebna uradna pobuda, na podlagi katere se postopek priprave spremembe sploh začne. Pripraviti je potrebno strokovne podlage, s katerimi se presodi primernost lokacije in morebitnih alternativ. Pridobiti je potrebno mnenja nosilcev urejanja prostora, med katerimi je več ministrstev. Izvesti je potrebno javno razgrnitev, na njej zbrati mnenja in pripombe ter se do njih opredeliti. Odlok na koncu sprejme mestni svet. Spreminjanje namenske rabe zahteva usklajevanja, ki niso nujno preprosta, saj gre za temeljne odločitve o rabi prostora. Skrajšani postopek se običajno uporablja za manjše, manj pomembne spremembe.

Matjaž Rakovec se brani, da vedno deluje skladno z zakonodajo. Bi afera lahko ogrozila njegov županski mandat pred tokratnimi lokalnimi volitvami? Rakovec gre v župansko tekmo s podporo Socialnih demokratov in Demokratov Anžeta Logarja. Po volitvah si obeta koalicijo z Resnico pod vodstvom Zorana Stevanovića. 
Sašo Švigelj

Povedano na kratko: lokacije za posamezne dejavnosti se izbirajo na podlagi strokovne prostorske presoje, ne pa glede na to, na katerem zemljišču se pojavi donator. Za prodajo javnega premoženja pa morajo najprej obstajati utemeljeni razlogi, potem pa mora biti maksimalno gospodarna. Po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) morajo biti prodaja, cenitev in izbira kupca transparentni (javna dražba ali drug javni postopek, neposredna pogodba le v zakonsko določenih primerih). Župan ne more po lastni presoji zavrniti višje ponudbe, kot je bilo nekje rečeno. Če bi javno izjavljal, da drugi ponudniki na dražbi ali v postopku niso dobrodošli, bi šlo za izrivanje konkurence in kršitev enakega obravnavanja ponudnikov. Plus negospodarno ravnanje z občinskim premoženjem."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta