Večina lažnivcev se ne izda z živčnostjo, ampak delujejo povsem mirno in prepričljivo. Kljub temu pa obstajajo subtilni fizični signali, ki lahko hitro nakažejo na neiskrenost. Scott Taylor, nekdanji agent ameriškega FBI in glavni zasliševalec v Guantanamu, že leta preučuje tehnike zavajanja. Poudarja, da ne smemo iskati le enega specifičnega tika, ampak moramo pozorno spremljati nenadne spremembe v obnašanju sogovornika takoj po zastavljenem vprašanju. Taylor izpostavlja pet glavnih znakov.
Ljudje v povprečju mežiknejo med 12 in 14-krat na minuto. Pod stresom se ta ritem pogosto pospeši. Nekateri lažnivci med laganjem mežikajo redkeje, takoj zatem pa sledi hiter niz mežikov, kar raziskovalci opisujejo kot kompenzacijski učinek. Pri tem mežikov sploh ni treba šteti, opaziti morate le, ali ritem odstopa od običajnega obnašanja osebe. Laganje prav tako pogosto sproži telesno reakcijo na stres, ki med drugim povzroči suha usta. Ko oseba ni iskrena, njeno telo pospešeno izloča stresni hormon kortizol. Ta izsuši usta in upočasni nastajanje sline. Znaki za to so pogosto oblizovanje ustnic ali glasno požiranje. Vseeno pa morate vedeti, da se enako zgodi tudi, ko so ljudje preprosto živčni.
Preveč besed in nenavadna govorica telesa
Fizični umik pogosto predstavlja naravno reakcijo na neprijetno vprašanje. Taylor svetuje, da pozornost usmerite na gibe, kot so obračanje trupa vstran ali spuščanje brade. Zgovoren signal predstavlja tudi nenadno dotikanje obraza, na primer drgnjenje čeljusti ali čela. Tudi tukaj ključno vlogo igra nenadna sprememba in ne zgolj samo obnašanje. Če si nekdo pogosto popravlja lase ali se dotika obraza, to morda počne le iz navade.
Tisti, ki govori resnico, zgolj prenaša informacijo, medtem ko vas lažnivec poskuša prepričati v svojo zgodbo. Lažnivci pogosto ponujajo potrditve, ki jih nihče ni zahteval. Zelo radi vztrajajo, da so "absolutno" prepričani ali da se nečesa "definitivno" spomnijo. Njihov očesni stik lahko postane nenavadno intenziven, saj se pretirano trudijo delovati iskreno. Neiskrenost se odraža tudi v jeziku, ki nenadoma postane izjemno tog in formalen. Ljudje se takrat pogosto izogibajo običajnim pogovornim izrazom in uporabljajo besednjak, ki bolj sodi v sodno dvorano kot v vsakdanji pogovor.
Pri vsem tem pa strokovnjaki svetujejo previdnost. Joe Navarro, prav tako nekdanji posebni agent FBI in avtor knjig o neverbalni komunikaciji, opozarja, da ne obstaja enotno obnašanje, ki bi samo po sebi predstavljalo zanesljiv znak laži. To potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Ena izmed analiz, ki je zajela več kot 24.000 sodelujočih, je pokazala, da ljudje laž uspešno prepoznajo v zgolj 54 odstotkih primerov.
