Zaščita pred soncem vedno izgleda bolje kot kožni rak

V skladu z ZVZD‑1 je obravnava tega tveganja zakonska obveznost delodajalcev, ne zgolj priporočilo. Dosledno vključevanje zaščite pred soncem v oceno tveganja, preventivne ukrepe, usposabljanje in promocijo zdravja pri delu je ključen korak k zmanjševanju bolezni in varovanju dolgoročnega zdravja zaposlenih.

Daljši dnevi, podaljšani vikendi in dopusti nam omogočajo več časa na prostem. Mnogi se v službo odpravijo peš ali s kolesom, med odmorom za malico gredo na sprehod ali jedo na svežem zraku. Tudi prosti čas pogosto preživljamo zunaj – ob vrtnarjenju, na dopustu ob vodi ali v gorah, kjer smo soncu izpostavljeni več ur. Čeprav je gibanje na prostem za zdravje zelo koristno, ima lahko izpostavljanje sončnemu UV-sevanju tudi neželene učinke, od opeklin do rakavih bolezni kože in oči, koža se pod vplivom UV-žarkov tudi hitreje stara.

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh.

Bolezen je v veliki meri preprečljiva z ustrezno zaščito. Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Najpogosteje so delu na soncu izpostavljeni krovci, tesarji, delavci v gradbeništvu, vrtnarji, vzdrževalci zelenih površin v mestih, delavci v kmetijstvu, na poljih, komunalni delavci, delavci v vzdrževanju in obnovi transportnih poti. Ne gre zanemariti izpostavljenosti zaposlenih v turizmu in poklicih, ki na prostem izvajajo različne oblike nadzora varnosti, kot so redarji, policisti, vojaki. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je kar 20,8 % delavcev v EU redno izpostavljenih sončnemu UV-sevanju pri svojem delu, vendar jih veliko dela brez ustrezne zaščite.

Zaščitni ukrepi na delovnem mestu

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) oceniti tveganje na delovnem mestu. Namen ocene tveganja je identificirati in oceniti dejavnike tveganja za varnost in zdravje zaposlenih ter opredeliti ukrepe, ki bodo vodili k zmanjševanju tveganj. Zaščita pred UV-sevanjem je pomembna predvsem poleti, ko UV-indeks doseže ali preseže vrednost 3.

Mednje sodijo prilagoditev delovnega časa (z omejitvijo dela med 10. in 17. uro), organizacija dela v senci ali z ustreznimi senčili ter razporeditev težjih opravil v zgodnje jutro ob pogostih kratkih odmorih med delom. Delavcem je treba zagotoviti zaščitna oblačila (lahka, ohlapna, gosto tkana, po možnosti z UV-zaščito – UPF), pokrivala z dodatkom za zaščito vratu, zatilja in uhljev, sončna očala in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, pri čemer je pomembna tudi pravilna uporaba, torej ponovni nanos na vsaki dve uri. Na deloviščih naj bo na voljo zadostna količina ohlajene vode ali nesladkanih napitkov. Pomembno vlogo imata tudi redno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu zaščite kože ter o tveganjih, povezanih z UV-sevanjem.

Tveganje, ki ga predstavlja sonce, ni le UV-sevanje, ampak tudi toplotna obremenitev, ki narašča z intenziteto dela, ki se opravlja, in je še posebej nevarna, ko delavci na soncu opravljajo težka fizična dela. Daljša izpostavljenost visokim temperaturam ob pomanjkanju zadostnega vnosa tekočine zaradi prekomernega znojenja vodi v dehidracijo in pregrevanje telesa. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih. Pri tem upoštevajte, da zaščita pred soncem vedno »izgleda« bolje kot kožni rak – zato naj bo dosledna zaščita vsakdanja praksa, ne izjema.