Bazen in toplotna črpalka: Na kaj morate paziti pri načrtovanju in gradnji

Bazen ob hiši ni več le prestižna dopolnitev vrta, temveč za številne investitorje pomemben del sodobnega bivalnega okolja. A čeprav se mnogi zanj odločijo zaradi želje po večjem udobju, sprostitvi in kakovostnem preživljanju prostega časa, njegova umestitev zahteva precej več premisleka, kot se zdi na prvi pogled. Na izbiro lokacije namreč vplivajo številni prostorski, tehnični in funkcionalni dejavniki, od razporeditve zunanjih površin do poteka podzemnih inštalacij. Strokovnjaki zato opozarjajo, da je o bazenu smiselno razmišljati že v zgodnjih fazah načrtovanja doma, saj lahko pravočasna priprava prepreči številne zaplete in dodatne stroške.

Bazen ob hiši mnogim pomeni sinonim za udobno bivanje in prijetno preživljanje prostega časa v toplih mesecih. A čeprav se na prvi pogled zdi, da ga je mogoče umestiti skoraj kamor koli na vrtu, strokovnjaki opozarjajo, da je o njem smiselno razmišljati že precej prej - idealno že v fazi načrtovanja hiše. Takrat je namreč najlažje uskladiti vse prostorske, tehnične in funkcionalne zahteve, ki jih takšna investicija prinaša.

Pri načrtovanju je treba upoštevati več dejavnikov. Poleg velikosti bazena je pomembno predvideti tudi dovolj prostora za dostop, gibanje okoli bazena, ureditev terase in umestitev tehnične opreme. Posebno pozornost je treba nameniti tudi podzemnim inštalacijam, saj lahko kasnejša gradnja bazena vpliva na že izvedene vode, kanalizacijo, električne priključke ali celo sisteme ogrevanja, kot je toplotna črpalka zemlja-voda. V takšnih primerih je treba že vnaprej vedeti, kje bodo potekali zemeljski kolektorji oziroma vrtine, da se izognemo morebitnim posegom in dodatnim stroškom.

Funkcionalno povezani

To pa ne pomeni, da se za bazen ne moremo odločiti tudi pozneje. Veliko lastnikov hiš se za njegovo gradnjo odloči šele po nekaj letih bivanja, ko bolje spoznajo svoje potrebe in način uporabe zunanjih površin. Kljub temu lahko zgodnje načrtovanje bistveno poenostavi izvedbo ter omogoči boljšo povezavo med hišo, vrtom in bazenskim delom parcele.

Katja Božičko, vodja arhitekturnega biroja Lumar, pojasnjuje, da se pogosto dogaja, da investitorji želijo parcelo zasnovati celostno in že v začetnih fazah razmišljajo tudi o bazenu ter drugih elementih zunanje ureditve.

"V fazi idejne zasnove predvidimo najprimernejšo pozicijo na parceli in ob tem upoštevamo ustrezne odmike od parcelnih mej. Predvideti je treba tudi prostor za dostope do bazena, prehode okoli njega ter ureditev terase. Pozornost namenimo še umestitvi bazenske tehnike in potrebnih inštalacij," pojasnjuje. Dodaja, da podrobnejše rešitve praviloma pripravi projektant zunanje ureditve, ki načrtuje celotno zasnovo okolice hiše. Pri Lumarju namreč bazenov običajno ne projektirajo niti ne izvajajo.

"Kadar si stranka želi zahtevnejšo zunanjo ureditev, se običajno poveže s strokovnjakom za krajinsko arhitekturo oziroma projektantom zunanjih ureditev. Pomembno je, da so hiša, bazen in zunanje površine med seboj funkcionalno povezani ter da se že zgodaj predvidijo vsi potrebni prostorski in tehnični pogoji za izvedbo," poudarja Božičkova.

Bazen in toplotna črpalka zemlja-voda

Pri novogradnji, kjer sta predvidena bazen in toplotna črpalka zemlja-voda, je usklajeno načrtovanje obeh sistemov ključnega pomena že v fazi projektiranja. Kot poudarjajo v podjetju Kronoterm⁠, si bazen in toplotna črpalka pogosto delita isti del zemljišča, zato je treba njuno umestitev predvideti pravočasno, ne šele med gradnjo.

Toplotna črpalka zemlja-voda toploto zajema iz tal prek vodoravnih kolektorjev ali navpičnih geosond. "Ker so vodoravni kolektorji vkopani razmeroma plitvo, na globini približno 1,2 do 1,5 metra, bazen pa zahteva precej globlji izkop, lahko ena gradnja hitro poseže v območje druge. Če položaja nista usklajena, se lahko zgodi, da izkop za bazen poškoduje kolektorsko polje ali pa zanj preprosto zmanjka prostora," pojasnjujejo.

Pri načrtovanju je zato treba posebno pozornost nameniti legi kolektorskega polja oziroma vrtin glede na bazen, da se območji ne prekrivata. "Pomemben je tudi potek zajemnih vodov med virom toplote in toplotno črpalko v hiši, saj ti ne smejo križati bazenske školjke ali strojnice. Hkrati je treba uskladiti razvod bazenskih inštalacij, kot so vodovod, filtracija in morebitno ogrevanje vode, še posebej če bo za ogrevanje bazena uporabljena ista toplotna črpalka," dodajajo.

V Kronotermu priporočajo, da se vse podzemne inštalacije, izkopi in trase vodov združijo v enoten načrt še pred začetkom gradnje. Tako se investitor izogne naknadnim prestavitvam, poškodbam kolektorjev in dodatnim stroškom, celoten sistem pa deluje zanesljivo in z optimalnim izkoristkom.

Kako prilagoditi temperaturo vode?

"Pri bazenih, zlasti notranjih, toplotna črpalka praviloma ne skrbi zgolj za ogrevanje bazenske vode. Pogosto prevzema tudi ogrevanje in hlajenje tal ob bazenu, uravnavanje temperature in vlažnosti zraka v bazenskem prostoru ter ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode za preostali del doma. Ker vse funkcije delujejo prek enega sistema, jih ni treba usklajevati ročno, temveč jih naprava obravnava celovito," pravijo.  

Temperaturo bazenske vode je po besedah Kronotermovih strokovnjakov smiselno prilagoditi namenu uporabe. Za rekreativno plavanje je običajno prijetno območje med 27 in 29 stopinjami Celzija, medtem ko je za sproščujoče kopanje primerna nekoliko višja temperatura. "Pri tem velja preprosto pravilo: vsaka dodatna stopinja pomeni tudi večjo porabo energije, zato je priporočljivo poiskati ravnovesje med udobjem in energetsko učinkovitostjo."

Ko je želena temperatura dosežena, toplotna črpalka samodejno skrbi za njeno vzdrževanje in dogreva vodo le toliko, kolikor je potrebno za nadomeščanje toplotnih izgub. Zaradi tega pogosto spreminjanje nastavitev ni potrebno, še sklenejo.