Zagreb in Ljubljana kot prestolnici svojih držav ponujata bistveno višji življenjski standard od državnega povprečja. Čeprav prebivalci Slovenije v povprečju zaslužijo več, pogosto plačujejo tudi višje življenjske stroške. Pri tem strokovnjaki izpostavljajo ključno vprašanje, katero mesto ponuja ugodnejše razmerje med dohodki in kakovostjo življenja ter kje prebivalcem na koncu meseca dejansko ostane več denarja, poroča Jutarnji list.
Slovenija in Hrvaška kot članici Evropske unije gospodarsko še vedno zaostajata za evropskim povprečjem. Slovenija pri večini gospodarskih kazalcev sicer ostaja bolj razvita od svoje južne sosede, vendar sosednja država to razliko precej hitro zmanjšuje. Obe državi na to vplivata z različnimi gospodarskimi ukrepi in davčnimi politikami. Raziskave kažejo, da višje slovenske plače ne pomenijo nujno tudi sorazmerno višje kupne moči, saj višje cene vsakodnevnih dobrin hitro izravnajo razliko v prihodkih.
V potrošniški košarici posameznika največjo razliko ustvarjajo cene osnovnih življenjskih potrebščin in storitev. Medtem ko hrvaški državljani pogosto plačujejo manj za določene javne storitve, cene hrane in drugih dobrin pomembno oblikujejo končni vtis o življenjskem standardu v obeh mestih.
Davčne politike in pokojnine krojijo družinski proračun
Na neto prejemke in končni proračun gospodinjstev v obeh mestih močno vplivata tudi davčni in pokojninski sistem. Višji davki v Sloveniji nekoliko oklestijo bruto plače, kar neposredno vpliva na končni znesek, ki ga zaposleni in upokojenci prejmejo na svoj račun. Upokojenci v Ljubljani prejemajo višje pokojnine kot njihovi vrstniki v Zagrebu, a hkrati redno pokrivajo višje stroške bivanja in zdravstvene oskrbe.
Mnenja in izkušnje zaposlenih ter upokojencev kažejo, da gola statistika ne pove celotne zgodbe. Kakovost življenja v metropoli namreč vključuje tudi dostopnost javnega prevoza, urejenost infrastrukture in splošno varnost. Ljubljana in Zagreb vsak na svoj način privabljata prebivalce, pri čemer odločitev o udobnejšem življenju ostaja odvisna od osebnih prioritet in potrošniških navad posameznika. Hrvaška prestolnica v zadnjem času postaja vse bolj konkurenčna, medtem ko slovenska prestolnica ohranja prednost pri določenih infrastrukturnih in socialnih ugodnostih.
