(TEMA) Mariborski in ljubljanski študenti o stanovanjski stiski: Zakaj moramo iskati dražje zasebne nastanitve?

Novo študijsko leto se je začelo, številni študenti pa še nimajo zagotovljene nastanitve. Tisti, ki mesta v študentskem domu ne dobijo takoj, se morajo znajti na zasebnem trgu. "Študenti so postavljeni v situacijo, kjer so prepuščeni (ne)milosti najemodajalcev, ki po tržnih cenah študentom zaračunavajo visoke najemnine," opozarjajo pri Študentski organizaciji v Ljubljani (ŠOULJ). V študentskih domovih v Ljubljani in Mariboru beležijo veliko povpraševanje po nastanitvah, vendar število razpoložljivih ležišč ne zadostuje za vse študente.

Študentje čakajo na sobo več mesecev

V Študentskem domu Ljubljana (ŠDL), ki upravlja 29 domov, so za to študijsko leto razpisali 7047 ležišč. Do roka za uvrstitev na prvo prednostno listo, 18. avgusta, so prejeli nekaj manj kot 2800 prošenj za sprejem in nekaj več kot 6000 prošenj za podaljšanje bivanja. Število vlog je primerljivo s preteklimi leti, pravi predstojnik Sektorja za študentske zadeve Aleksandar Matković.

Kot dodaja, z vselitvami novih stanovalcev začnejo praviloma v drugi polovici septembra, do konca oktobra pa jih v zadnjih letih vselijo približno 1000. Najprej na vrsto pridejo študenti z največ točkami. Med ključnimi merili sta povprečni bruto dohodek na družinskega člana in oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija. 

"Pomembno je poudariti, da dejstvo, da posamezen študent ležišča ne dobi že septembra ali oktobra, ne pomeni, da ga v tekočem študijskem letu ne bo dobil. V študijskem letu 2025/2026 smo vse študente, ki so izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje, uspeli vseliti letos pred koncem maja, podobna dinamika pa je bila tudi v zadnjih nekaj letih. Študenti, ki ob začetku študijskega leta še ne dobijo ležišča, ostanejo na prednostni listi in so na vselitev napoteni skladno s svojim vrstnim redom ter razpoložljivostjo mest. V vmesnem obdobju lahko poiščejo tudi druge oblike nastanitve, med njimi je tudi subvencionirano bivanje pri zasebnikih," še pravi Matković.

Kako je v Mariboru?

V Mariboru trenutno razpolagajo s 16 študentskimi domovi v petih naseljih v bližini fakultet, ki skupaj ponujajo nekaj več kot 2700 ležišč. Na aktualni prednostni listi je 448 študentov. Od tega jih je 211 že prejelo vabilo k vselitvi, 237 pa jih nanj še čaka, so odgovorili iz Študentskih domov Univerze v Mariboru. K vselitvi jih bodo povabili, ko bodo na voljo prosta ležišča. Ker postopek obravnave prošenj za podaljšanje še ni zaključen, se število čakajočih študentov spreminja. Do konca oktobra bodo sproščena mesta po izselitvi študentov, ki ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje, zapolnili s čakajočimi študenti.

"Za letošnje študijsko leto sta bila sicer na prvo prednostno listo, objavljeno 14. septembra 2026, uvrščena 902 študenta. Do 24. septembra smo prvih 552 študentov že povabili k vselitvi. Skupno smo k vselitvi povabili že 763 študentov," pravijo. Kot opažajo, se je število prošenj za sprejem in podaljšanje bivanja, prispelih do 28. septembra 2026, v primerjavi s številom prošenj, prispelih do 28. septembra 2025, povečalo. 

Se obetajo gradnje novih domov?

Kot pojasnjuje Matković, sta med pomembnejšimi načrtovanimi projekti za širitev študentskih nastanitvenih zmogljivosti v Ljubljani gradnja študentskih domov na Roški in ob Dunajski cesti. 

Na Roški so že izvedli pomembne pripravljalne in prostorske aktivnosti, po trenutnih načrtih pa naj bi tam uredili približno 350 ležišč. Končno število bo znano po izboru arhitekturne rešitve in pripravi projektne dokumentacije. Dodatne možnosti za povečanje javnih študentskih nastanitev ponuja tudi projekt ob Dunajski cesti, kjer je predvidenih do 500 ležišč. "Oba projekta sta za dolgoročno reševanje pomanjkanja študentskih nastanitev v Ljubljani zelo pomembna in bi skupaj lahko zagotovila več kot 800 ležišč," še pravi.

Na Univerzi v Mariboru poudarjajo, da bosta letos študentom na voljo celovito obnovljena Dom 15 v naselju Gosposvetska in depandansa s telovadnico v naselju Tyrševa. Za izboljšanje bivalnih pogojev ter izvedbo nujnih vzdrževalnih del in ukrepov požarne varnosti so letos na razpisu pristojnega ministrstva pridobili 516.909,64 evra. Sredstva bodo namenili predvsem nadgradnji požarne zaščite, obnovi sistemov za odkrivanje in javljanje požarov ter drugim vzdrževalnim delom, s katerimi želijo preprečiti večjo škodo na objektih in zagotoviti varnost stanovalcev.

V prihodnje načrtujejo tudi obnovo Doma 16, nekdanjega Dijaškega doma Maribor, ki so ga v upravljanje prevzeli leta 2022. Ker podrobna projektna dokumentacija še ni pripravljena, za zdaj še ne morejo navesti predvidenih zmogljivosti in časovnice obnove.

Kako pa se s stanovanjsko problematiko soočajo študenti?

"Študentski domovi omogočajo cenovno dostopno bivanje, vendar je mest premalo, zato so mnogi primorani iskati dražje zasebne nastanitve. Zaradi splošne stanovanjske stiske študenti pogosto nimamo prave izbire in pristanemo tudi na neustrezne bivalne pogoje po nesorazmerno visokih cenah, kar odpira prostor za izkoriščanje. Takšne najemnine nekaterim študij v Ljubljani onemogočijo, druge pa silijo v dodatno delo na račun študija. Stanovanjska stiska zato odpira vprašanje, ali imajo študenti Univerze v Ljubljani res enake možnosti za študij," poudarja študent Luka z ljubljanske fakultete za farmacijo.

Luka novo nastanitev išče skoraj vsako leto, včasih kar med študijem. Zamenjal je že šest stanovanj, največkrat pa jih je našel s pomočjo prijateljev ali različnih Facebook skupin. "Želel bi si več državnih vlaganj v gradnjo študentskih domov. Ker pa to zahteva čas, potrebujemo tudi kratkoročne rešitve, predvsem bolj sistematično in učinkovito vključevanje zasebnih najemodajalcev v subvencionirano bivanje. Tudi študenti na zasebnem trgu potrebujemo dostopne najemnine in ustrezne bivalne pogoje, saj so razlike v stroških v primerjavi z domovi prevelike," je poudaril.

"Mesta v študentskih domovih se zelo hitro zapolnijo, zato imajo predvsem študenti, ki se vpisujejo na novo oziroma v prvi letnik, precej težav pri iskanju sob. Cene stanovanj so v Mariboru ugodnejše kot v Ljubljani, vendar so za študente še vedno precej visoke. Sama sem sicer iskala enoposteljno sobo, saj imam veliko študijskih obveznosti, ki se pogosto zavlečejo tudi pozno v dan, zato mi je bilo pomembno, da imam svoj prostor. Takšnih sob ni veliko in jih je praktično nemogoče najti za manj kot 200 evrov plus mesečni stroški. Za čisto običajno veliko enoposteljno sobo lahko tako na mesec plačaš tudi okoli 300 evrov, pri tem pa si z ostalimi stanovalci še vedno deliš kuhinjo, kopalnico in stranišče," o svoji izkušnji pravi študentka Teja, ki študira na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Ker bi morala na sobo v študentskem domu čakati vsaj en semester, je stanovanje začela iskati precej pozno, šele sredi septembra. Takrat je bila izbira sob, ki so bile še na voljo, že precej manjša. Na koncu je izbrala sobo, ki je bila glede na ponudbo cenovno najugodnejša in hkrati v neposredni bližini fakultete. "Čeprav je bila cena sobe še vedno precej visoka, sem imela veliko prednost, saj sem lahko avto brezplačno parkirala pred hišo. To mi je predstavljalo pomembno ugodnost in je odtehtalo nekoliko višjo ceno sobe. V Mariboru se namreč ne soočamo samo s problematiko iskanja stanovanj, ampak tudi s problemom parkirnih mest," še pravi Teja.

Sama še dodaja, da bi si želela, da bi bili najemodajalci pri določanju najemnine nekoliko bolj prilagodljivi. "Študenti si moramo v večini primerov mesečne stroške kriti sami, zato je višina najemnine za nas še toliko bolj pomembna. Razumem, da morajo najemodajalci s prihodkom od najemnine pokriti tudi morebitno obrabo pohištva, vzmetnic in stroške različnih popravil, vendar se mi zdi, da ti stroški niso tako pogosti ali visoki, da bi lahko v celoti upravičili tako visoke najemnine. Za študenta je lahko že nekaj deset evrov razlike na mesec precejšen strošek," razmišlja naša sogovornica.

"Zdi se mi, da je danes iskanje sobe ali stanovanja za mlade precejšen izziv, ključni težavi pa sta tako cena kot dostopnost. Najemnine se mi zdijo visoke za študente pa tudi mlade, ki šele vstopamo na trg dela. Hkrati je problem, da drugih možnosti pogosto niti ni – če si želiš življenje ustvariti v drugem mestu, moraš nekje živeti, zato najemnina hitro postane ena od glavnih prioritet in tudi eden največjih mesečnih stroškov," pa svojo izkušnjo opisuje Natja, ki je zaključila študij na ljubljanski fakulteti za družbene vede. 

Danes je redno zaposlena za nedoločen čas in je v obdobju šestih let trenutno na svoji tretji lokaciji, pri čemer ima dobre bivanjske pogoje. "Moja pot z iskanjem stanovanj zato danes ni več tako negotova, obenem pa zelo dobro razumem, zakaj je mladim težko. Med sovrstniki sem slišala precej različnih zgodb, pogosto, da so bili zaradi visokih najemnin prisiljeni sprejeti manjše, slabše opremljene ali bolj oddaljene nastanitve. Želela bi si predvsem več dostopnih nastanitev in sistema, v katerem bi bilo dostojno bivanje nekaj samoumevnega," še opozarja. 

Kaj pa bivanje v študentskem domu?

Maša z ljubljanske fakultete za družbene vede se spominja, da je kot študentka 1. letnika leta 2020 oddala vlogo za subvencionirano bivanje v študentskem domu, vendar se je zaradi epidemije covida-19 čakanje na sobo zelo podaljšalo. Vselila se je lahko šele konec maja 2021, zato si je vmes poiskala sobo pri zasebnem ponudniku, ki je bila precej dražja, bivanjske razmere pa slabše. Ker se je študij kmalu preselil na daljavo, se je zaradi finančnih razlogov vrnila domov k staršem.

Kljub temu študentske domove ocenjuje kot najdostopnejšo možnost bivanja za študente. Čeprav je standard bivanja včasih skromnejši, se je v petih letih njenega bivanja v domu marsikaj izboljšalo. "Sem ena izmed tistih srečnic, ki je ostala v isti študentski sobi z isto cimro vseh pet let študija. Prav tako so mi bivanjske stroške krili starši. Se pa seveda zavedam, da ima ogromno študentov drugačno, precej bolj kompleksno zgodbo. Študenti se ne bi smeli ukvarjati s tem, kje bodo živeli, temveč s tem, kako kvalitetno bodo lahko študirali," pravi Maša.