Podjetje OpenAI, ki stoji za priljubljenimi klepetalnimi roboti, je ponovno presenetilo svet. Njegov sistem umetne inteligence je namreč rešil 80 let star geometrijski izziv. Strokovnjaki ne skrivajo navdušenja, saj program ni le ponudil pravega odgovora, ampak je do njega prišel povsem samostojno.
Slavni matematik Paul Erdős je leta 1946 postavil tako imenovani problem enotske razdalje. Erdős je takrat izračunal najboljšo razporeditev točk na ravnini, pri kateri ima čim več parov enako medsebojno razdaljo. Trdil je, da boljše rešitve ne more najti nihče. Osem desetletij kasneje ga je umetna inteligenca demantirala. Znanstvena revija Nature poroča, da je program uporabil tehnike algebrske teorije števil in izbral točke s koordinatami, ki so rešitve specifičnih enačb.
Zgodovinski preboj, ki jemlje dih
Neodvisni matematiki so rešitev že preverili in potrdili njeno pravilnost. Sebastien Bubeck, matematik v podjetju OpenAI, verjame, da je umetna inteligenca prvič v zgodovini avtonomno ustvarila tako pomemben znanstveni rezultat. Tony Feng z Univerze v Kaliforniji je na družbenih omrežjih zapisal, da gre za naravnost neverjeten dosežek.
"Če bi bil Erdős še živ, sem prepričan, da bi bil nad tem napredkom navdušen," pojasnjuje Tom Trotter, raziskovalec Georgia Instituta of Technology, ki je sodeloval z zdaj že pokojnim genijem. Daniel Litt z Univerze v Torontu dodaja, da je to prvi rezultat umetne inteligence, ki se mu zdi resnično zanimiv.
Skrivnostni program in 125 strani dokazov
Predstavniki podjetja OpenAI še vedno skrivajo podrobnosti in ime modela, ki je dosegel ta prelomni rezultat. Razkrili so le, da gre za eksperimentalni model za splošno sklepanje in ne za orodje, ki bi ga razvili posebej za reševanje matematičnih nalog.
Sistem je svoje razmišljanje strnil v impresiven, kar 125 strani dolg dokument. Bubeck poudarja, da je model ustvaril eno samo, izjemno dolgo miselno verigo. Vse to je naredil na podlagi preprostega vprašanja o resničnosti Erdőseve domneve. "Resnično je neverjetno opazovati model, ki pri reševanju problema razmišlja kot človek," zaključuje matematik Mehtaab Swahney.
