Znanstveniki so v Tihem oceanu raziskali dva koralna atola, na katerih je priroda ostala skoraj povsem varna pred človeškim vplivom. Na atolih Bikar in Bokak so odkrili izjemno bogat živalski in rastlinski svet, ki vključuje velike populacije morskih psov, kolonije morskih ptic in gnezda morskih želv. Maršalovi otoki so ti dve območji že razglasili za svoj prvi nacionalni morski rezervat.
Raziskovalci so analizirali podatke, ki so jih zbrali med obsežno odpravo leta 2023. Takrat so podrobno preučili življenje na kopnem, koralnih grebenih in v morskih globinah, o izsledkih pa poroča znanstveni portal ScienceAlert. Atol Bikar leži približno 116 kilometrov od najbližjega naseljenega atola, Bokak pa je oddaljen kar 385 kilometrov. Prav ta izjemna izoliranost je ključno pripomogla k ohranitvi njunih ekosistemov.
"Bikar in Bokak nista dragocena samo za Maršalove otoke, ampak za celoten planet. Predstavljata rezultat predanosti skupnosti atola Utirik, ki že desetletja tradicionalno varuje te občutljive ekosisteme," poudarja Alan Friedlander, morski ekolog z Univerze na Havajih, ki je vodil raziskavo. Avtorji študije pojasnjujejo, da oddaljeni oceanski atoli ponujajo eno zadnjih priložnosti za preučevanje naravnih sistemov, kjer človek še ni neposredno posegel v življenje velikih plenilcev, morskih ptic in avtohtone vegetacije.
Kraljestvo morskih psov in neraziskane globine
Znanstveniki so med raziskovanjem zabeležili vsaj 266 skupin grebenskih rib iz 38 različnih družin. Večjo skupno biomaso rib so našli na Bokaku. Posebej izstopa visoko število morskih psov. Na zunanjih delih koralnih grebenov so morski psi predstavljali 26,8 odstotka celotne biomase rib na Bikaru in kar 33,9 odstotka na Bokaku. Takšna prisotnost velikih plenilcev jasno kaže, da območji ohranjata izjemno zapletene odnose med vrstami, ki jih je človek v številnih drugih morskih ekosistemih že uničil.
Raziskovalci so uporabili tudi podmornice, s katerimi so preučevali življenje do 275 metrov globoko. Tam so zabeležili 138 skupin rib, med katerimi 14 skupin na Maršalovih otokih prej še niso opazili. Kamere, ki so jih spustili še globlje, so odkrile dodatnih 79 skupin rib. To dokazuje, kako slabo znanstveniki sploh poznajo življenje v globinah okoli teh atolov.
Bogata narava pa ne cveti samo pod morsko gladino. Na obeh atolih so našteli 17 vrst morskih ptic in velike kolonije, ki tam gnezdijo. Na obalah so našli tudi 71 sledi morskih želv ter 132 vdolbin, ki so jih želve izkopale za odlaganje jajc, pri čemer se jih je večina nahajala na Bikaru.
Referenčna točka za uničene ekosisteme
Friedlander pojasnjuje, da imata atola ogromne ptičje kolonije, razvito avtohtono vegetacijo, aktivna gnezdišča želv ter veliko biomaso rib in plenilcev. Bokak se ponaša s koralnimi grebeni, strukturno zapletenimi habitati v coni somraka in presenetljivo raznolikimi skupnostmi globokega morja. Znanstveniki verjamejo, da lahko Bikar in Bokak služita kot pomembno merilo za oceno stanja drugih morskih območij po svetu.
Številni koralni grebeni so v zadnjih desetletjih utrpeli hude spremembe zaradi ribolova, onesnaževanja in segrevanja morja. Redka območja z minimalnim človeškim vplivom tako raziskovalcem omogočajo neposredno primerjavo in razumevanje stopnje degradacije drugod. Kljub oddaljenosti pa atola nista popolnoma imuna na zunanje vplive. Odprava je odkrila prisotnost polinezijskih podgan, ki niso izvorni del teh ekosistemov. Prav tako atolom grozijo globalne podnebne spremembe, vključno s segrevanjem in zakisanostjo oceanov ter beljenjem koral.
Kako uničujoč je lahko človeški vpliv, je odprava videla na naslednji postaji. Znanstveniki so obiskali atol Bikini, kjer so Združene države Amerike sredi dvajsetega stoletja izvajale jedrske poskuse. Eksplozije so uničile tri otoke in pustile radioaktivno onesnaženje, zaradi katerega Bikini ostaja nenaseljen. Podatki te odprave so oblastem Maršalovih otokov pomagali pri odločitvi, da Bikar in Bokak zaščitijo.
