Pod mirno gladino Tihega oceana se trenutno kopiči ogromna količina toplote. Ta grozi, da bo še letos izbruhnila v obliki močnega podnebnega pojava El Niño. Ta nenadna sprememba že zajema tropski del oceana, kjer dolgoletna hladna faza La Niña prepušča mesto izjemno topli fazi. Meteorologi pričakujejo, da bo nov cikel v prihodnjih letih popolnoma preoblikoval globalne vremenske vzorce.
Podatki o temperaturi oceanskih globin kažejo na pospešeno reorganizacijo v zahodnem delu Tihega oceana. Razmere močno spominjajo na zgodnje faze prejšnjih izrazitih epizod El Niña, pojasnjuje meteorolog Andrej Flis v analizi za portal Severe Weather Europe. Takšni dogodki delujejo kot močni sprožilci podnebnih sprememb, saj sproščajo shranjeno toploto iz oceana neposredno v ozračje. S tem zmotijo zračne tokove visoko v atmosferi. Njihov vpliv močno presega posamezne letne čase, saj neposredno kroji usodo kmetijstva, spreminja poti neviht in na novo riše temperaturne vzorce po vsem svetu.
Mehanizem, ki spreminja vreme na planetu
Podnebni cikel, ki ga strokovnjaki imenujejo ENSO, opisuje redno menjavo toplih in hladnih faz v ekvatorialnem delu Tihega oceana. El Niño predstavlja toplo fazo, La Niña pa hladnejšo. Te stalne spremembe nenehno prilagajajo izmenjavo toplote med oceanom in atmosfero ter postopoma preoblikujejo celotno kroženje zraka na Zemlji. Včasih ta odstopanja dosežejo ekstremne ravni in prerastejo v super El Niño. Tega strokovnjaki definirajo takrat, ko temperatura morske gladine zraste za več kot dve stopinji nad dolgoletno povprečje. Takšni izjemni dogodki povzročijo močnejšo povezavo med oceanom in atmosfero, kar prinaša dolgotrajnejše podnebne motnje.
Med obdobjem La Niñe stalni vetrovi potiskajo toplo vodo proti zahodu in tam ustvarjajo debel sloj toplote pod površjem. Ko ti vetrovi oslabijo ali celo spremenijo smer, se nakopičena energija začne širiti nazaj proti vzhodu. Nedavna opazovanja potrjujejo močne vdore zahodnih vetrov in pospešeno širjenje toplote v zgornjih tristo metrih oceana. Trenutna razporeditev toplote pod površjem močno spominja na obdobja pred velikimi epizodami iz let 2015, 1997 in 1982. Zahodni Pacifik trenutno zadržuje znatne količine toplote, kar nakazuje možnost izjemno hitre krepitve pojava.
Posledice za Evropo in preostanek sveta
Vodilni prognostični modeli kažejo, da bodo temperaturna odstopanja presegla prag močnega El Niña že v drugi polovici leta 2026. Svoj vrhunec bo pojav dosegel med jesenjo in zgodnjo zimo. Atmosferski kazalniki že zdaj kažejo zgodnji razvoj značilnih vzorcev kroženja zraka. Zato strokovnjaki pričakujejo prve vidne vplive na ozračje že v času letošnjega poletja.
Zgodovinski podatki kažejo, da El Niño pogosto prinaša območja nizkega zračnega tlaka nad vzhodno Severno Ameriko in severnim Atlantikom. Severna Amerika zaradi tega pogosto beleži hladnejše vreme v osrednjih in vzhodnih delih, medtem ko severozahod in jug beležita nadpovprečne temperature. Evropa po drugi strani večinoma beleži toplejše pogoje, čeprav strokovnjaki opažajo izrazito regionalno raznolikost. Posledično napovedi za leto 2026 kažejo na manjšo verjetnost razvoja uničujočih neviht v ključnih regijah.
Pozimi ta podnebni fenomen močno spremeni poti zračnih tokov visoko v atmosferi. S tem spremeni tudi razporeditev snežnih padavin. V Evropi so ti učinki nekoliko manj izraziti, a vseeno prinašajo opazno manjšo količino snega v večjem delu celine. Vse trenutne meritve kažejo, da bo leto 2026 prineslo enega najbolj izrazitih pojavov v zadnjih desetletjih, ki bo pustil daljnosežne posledice na globalni ravni.
