Ko v morju zagledamo plavut, nam instinkt takoj veleva beg. Filmi so nas naučili, da ob besedi morski pes pomislimo na nevarnost. Toda če ta odnos natančno izmerimo, dobimo absurdno nesorazmerje. Mednarodna baza napadov morskih psov je za leto 2025 zabeležila 65 potrjenih neizzvanih ugrizov in le devet primerov, ko so ljudje umrli. V istem obdobju pa je človek z ribolovom usmrtil okoli 100 milijonov morskih psov, poroča revija Science.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je analizirala podatke iz 150 držav in ugotovila, da smrtnost zaradi ribolova strmo raste. Ocenili so, da se je skupna umrljivost zaradi ribolova povečala z najmanj 76 milijonov morskih psov leta 2012 na približno 80 milijonov letno do leta 2019. Približno 25 milijonov ubitih je bilo ogroženih vrst. Ljudje morske pse še vedno lovijo zaradi mesa ali pa jih po nesreči ujamejo v mreže. Za te plenilce je to izjemno nevarno, saj rastejo počasi, pozno spolno dozorijo in nimajo veliko mladičev.
Kritično ogroženi plenilci Jadrana
Morski psi niso le impresivni plenilci, temveč skrbijo za ravnovesje celotnega ekosistema. Vplivajo na število in obnašanje drugih živali. Če plenilec izgine, to poruši celoten sistem. To sploh ni oddaljena zgodba iz Avstralije ali Afrike. Veliki beli morski pes naravno pripada tudi Jadranu, a ga strokovnjaki uvrščajo med kritično ogrožene vrste. Mednarodna zveza za varstvo narave opozarja, da izumrtje grozi več kot polovici avtohtonih vrst v Sredozemlju. Vsaj 53 odstotkov avtohtonih morskih psov, skatov in himer je ogroženih z izumrtjem, v zadnjih 50 letih pa so izumrle tri vrste.
Znanstvenike močno skrbi dejstvo, da te veličastne živali videvamo vse redkeje. Morski psi se ponašajo z več kot 400 milijonov let dolgo zgodovino. Celo življenje menjavajo zobe, nekatere vrste pa spijo celo z odprtimi očmi. Drugi morajo nenehno plavati, da jim voda teče čez škrge in jim omogoča dihanje.
