Telekomunikacijski sistemi na terenu: kaj mora prenesti zunanja omarica

Zunanja telekomunikacijska omarica mora ustvariti nadzorovano okolje na lokaciji, kjer okoliških razmer ni mogoče nadzorovati.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arhiv Naročnika

V njej so lahko stikala, optični zaključki, napajalniki, razdelilni elementi, baterije in druga oprema, ki mora delovati kljub dežju, prahu, temperaturnim spremembam in mehanskim obremenitvam.

Pri izbiri omarice zato ni dovolj preveriti njene višine in števila razpoložljivih enot. Oceniti je treba celotno lokacijo, toplotno obremenitev opreme, način vodenja kablov, zaščito pred korozijo, možnosti servisiranja in pričakovano življenjsko dobo.

Pri tem mora biti omarica obravnavana kot sestavni del širše infrastrukture. Zanesljivi telekomunikacijski sistemi so odvisni od usklajenega delovanja kablov, zaščitnih cevi, spojnih elementov, napajanja, ozemljitve in opreme, nameščene v posameznih razdelilnih točkah.

Zunanje okolje ni opredeljeno samo z dežjem

Omarica na terenu je lahko izpostavljena neposrednemu soncu, snegu, vetru, prahu, vlagi, cestni soli, industrijskim onesnaževalom, vibracijam in nenamernim udarcem. Razmere se močno razlikujejo med senčno lokacijo ob stavbi, odprtim parkiriščem, industrijsko cono in obcestnim območjem.

Standardi ločujejo tudi med vremensko zaščitenimi in nezaščitenimi lokacijami.

Oznaka »za zunanjo uporabo« zato sama po sebi ne pove, za kakšno okolje je izdelek primeren. Zahteve je treba povezati z dejansko lokacijo in tehničnimi omejitvami opreme, ki bo nameščena v notranjosti.

Kaj pove stopnja IP in česa ne pove

Stopnja IP razvršča zaščito ohišja pred vstopom trdnih tujkov in vode. Prva številka se nanaša na trdne delce, druga pa na vodo. Sistem opredeljuje standard IEC 60529.

Omarica z zaščito IP54 ima določeno zaščito pred prahom in brizganjem vode, vendar oznaka ne pomeni popolne prašne ali vodne tesnosti. Prav tako ne potrjuje odpornosti proti koroziji, sončnemu sevanju, temperaturnim spremembam ali poplavljanju.

Pri presoji je treba preveriti tudi pogoje, pod katerimi je bila stopnja IP dosežena. Neustrezen kabelski uvod, slabo zaprta vrata, poškodovano tesnilo ali naknadno izvrtana odprtina lahko zmanjšajo zaščito celotnega ohišja.

Stopnja IP je lastnost sestavljene omarice v določeni konfiguraciji. Zato mora tudi končna montaža ohraniti zahtevano tesnost.

Mehanska zaščita ni enaka zaščiti pred vlomom

Razred IK opisuje odpornost električnega ohišja proti zunanjim mehanskim udarcem. Razvrščanje opredeljuje standard IEC 62262.

Oznaka IK10 kaže visoko deklarirano mehansko odpornost ohišja, vendar ne opisuje kakovosti ključavnice, odpornosti proti namernemu vlomu ali varnosti temeljenja. Ti elementi zahtevajo ločeno presojo.

Ob prometnih površinah je treba oceniti tudi možnost trka vozila ali delovnega stroja. V takem primeru sama mehanska odpornost omarice praviloma ne nadomesti ustrezne zaščite lokacije.

Material mora ustrezati okolju

Kovinska omarica potrebuje zaščito pred korozijo, zlasti na mestih rezov, spojev, pritrdilnih elementov in poškodb površine.

Ena od možnosti je jeklo s prevleko iz cinka, aluminija in magnezija, kakršna se uporablja pri materialu Magnelis. Proizvajalčeva tehnična dokumentacija navaja, da je prevleka namenjena povečani korozijski odpornosti, vključno z zaščito rezanih robov.

Vendar izbira materiala še ne določi življenjske dobe omarice. Nanjo vplivajo debelina in vrsta prevleke, kakovost obdelave, poškodbe med prevozom, način pritrditve, lokalna onesnaženost in pogostost vzdrževanja.

Pri lokacijah ob cestah, morju ali industrijskih obratih je treba korozijsko obremenitev oceniti posebej. Vijaki, podnožje in drugi dodatki morajo biti združljivi z osnovnim materialom, saj lahko neprimerna kombinacija kovin pospeši lokalno korozijo.

Največja nevarnost je lahko toplota v notranjosti

Dobro zaprta omarica zmanjšuje vdor vode in prahu, hkrati pa otežuje odvajanje toplote. Stikala, napajalniki, pretvorniki in druga aktivna oprema med delovanjem oddajajo toploto, ki se kopiči v omejenem prostoru.

ETSI pri toplotnem upravljanju zunanjih ohišij posebej obravnava hladilno zmogljivost, razliko med zunanjo in notranjo temperaturo, pot zraka skozi omarico ter okoljski razred nameščene opreme.

Izhajati mora iz skupne toplotne moči nameščene opreme, dovoljene delovne temperature, najvišje pričakovane zunanje temperature in načina pretoka zraka.

ETSI priporoča, da je pot zraka skozi omarico usklajena s potjo zraka skozi nameščeno opremo. Slabo usklajen pretok lahko povzroči, da se topel zrak vrača proti dovodu ali da določeni deli omarice ostanejo brez učinkovitega hlajenja.

Ventilator pomaga le, če ima zrak jasno določeno vstopno in izstopno pot. Filter pa je treba vzdrževati, saj zamašitev zmanjša pretok in s tem hladilno sposobnost.

Neposredno sonce spremeni temperaturne razmere

Zunanja temperatura zraka ni edini vir segrevanja. Sončno sevanje lahko močno segreje površino omarice, zlasti če je ves dan izpostavljena brez sence.

ETSI opozarja, da je treba vpliv sončnega sevanja upoštevati že pri razvoju in izbiri zunanje omarice. Kot mogoča rešitev je navedena dodatna zaščita pred soncem.

Pomembni so orientacija omarice, barva površine, trajanje neposredne osončenosti, bližina asfaltnih površin in možnost senčenja.

Svetlejša barva lahko zmanjša absorpcijo sončne energije, vendar ne odpravi potrebe po toplotnem izračunu.

Nizke temperature in kondenzacija zahtevajo drugačen pristop

Pozimi se lahko pojavi nasprotna težava. Nekatera oprema ima omejeno najnižjo temperaturo za zagon ali delovanje. ETSI zato dopušča potrebo po dodatnem ogrevanju, kadar nameščena oprema pri nizki temperaturi ne more varno začeti delovati.

Grelni element mora biti pravilno dimenzioniran in praviloma krmiljen s termostatom. Prevelika moč po nepotrebnem zviša porabo in temperaturo, premajhna pa ne zagotovi zahtevanih pogojev.

Temperaturne spremembe lahko povzročijo tudi kondenzacijo. Tveganje je večje, kadar v omarico vstopa vlažen zrak in se notranje površine hitro ohladijo. Zato morajo biti tesnjenje, prezračevanje, ogrevanje in izolacija obravnavani kot povezan sistem.

Dodajanje ventilatorja ali grelnika brez preverjanja celotne zasnove lahko reši eno težavo in povzroči drugo.

Velikost 30U še ne pove, koliko opreme lahko varno namestimo

Oznaka U opisuje razpoložljivo navpično višino za 19-palčno opremo. Ne pove pa dovolj o uporabni globini, prostoru za konektorje, polmerih upogiba kablov, napajanju ali pretoku zraka.

Pred izbiro je treba pripraviti razpored opreme. Upoštevati je treba globino posamezne naprave, položaj priključkov, optične organizatorje, napajalne letve, ozemljitvene povezave ter prostor, potreben za servisiranje.

Primer ustrezno opremljenega ohišja je telekomunikacijska omarica s kapaciteto 19 palcev oziroma 30U, dimenzijami 610 × 610 × 1.680 mm in dvema nastavljivima vrstama nosilcev. Izdelek ima deklarirani zaščiti IP54 in IK10, ozemljitvene priključke, talno ploščo s kabelskimi uvodnicami ter možnosti vgradnje prezračevanja, termostatsko krmiljenega grelnika in izolacije.

Navedene lastnosti omogočajo prilagoditev različnim projektom, vendar mora biti končna konfiguracija vedno izbrana glede na konkretno opremo in lokacijo.

Kabelski uvodi so kritična točka omarice

Kabli praviloma vstopajo skozi dno omarice, kjer so manj izpostavljeni neposrednim padavinam in mehanskim poškodbam. Uvodnice morajo ustrezati premerom kablov in ohranjati zahtevano stopnjo tesnosti.

Prevelika odprtina ali nepravilno zategnjena uvodnica lahko omogoči vstop vode, prahu, žuželk ali hladnega zraka. Prav tako mora ostati dovolj prostora za varen radij upogiba in razbremenitev kabla.

Pred zaključevanjem mora biti mehansko pritrjen na način, ki je predviden za uporabljeno vrsto kabla.

Neuporabljene odprtine morajo ostati zaprte z ustreznimi čepi.

Zaščita kablov pred vstopom v omarico

Tudi pravilno izvedena omarica ne more zaščititi kabla na poškodovanem delu zunanje trase. Kabelski kanali se lahko zaradi gradbenih posegov, posedanja terena ali drugih mehanskih obremenitev deformirajo ali prelomijo še pred vstopom v ohišje.

Kadar je obstoječi kabel še uporaben in je treba zaščititi dostopni poškodovani odsek kanala, lahko razcepne cevi omogočijo namestitev zaščite okoli že položenega voda. Pred uporabo je treba preveriti dimenzije, material obstoječega kanala, stanje kabla in zahtevano tesnost spoja.

Zaščita podzemnega voda in tesnjenje kabelskega uvoda morata biti načrtovana skupaj. Tako se zmanjša tveganje, da bi se mehanska poškodba, voda ali material iz okolice širili proti notranjosti omarice.

Ozemljitev mora biti del celotne lokacije

Ozemljitveni priključek na omarici je pomemben konstrukcijski element, vendar sam po sebi še ne zagotavlja pravilne zaščite.

Kovinski deli, vrata, nosilci in nameščena oprema morajo biti povezani skladno s projektom ozemljitve in izenačevanja potencialov. Upoštevati je treba tudi napajanje, prenapetostno zaščito ter morebitne kovinske elemente kablov.

ETSI med področji načrtovanja telekomunikacijske infrastrukture izrecno vključuje ozemljitev in povezovanje kovinskih delov.

Način izvedbe mora določiti usposobljen projektant ali izvajalec glede na električno napajanje in zahteve konkretne lokacije.

Dostop za servis je del zanesljivosti

Omarica mora biti postavljena tako, da jo je mogoče varno odpreti, pregledati in servisirati. Pred vrati mora biti dovolj prostora za delo, lokacija pa mora ostati dostopna tudi po poznejših gradbenih spremembah.

Temelj mora ustrezati masi omarice, vrsti tal, obremenitvam vetra in načinu pritrditve. Spodnji del je smiselno zaščititi pred zastajanjem vode, zemljino in poškodbami pri urejanju okolice.

Naprava, ki jo je mogoče namestiti samo pred dokončnim ožičenjem, bo med okvaro težko zamenljiva.

Dobra zunanja omarica zato ni samo trdno ohišje. Je servisno dostopen in toplotno preverjen del telekomunikacijskega sistema, prilagojen razmeram, v katerih bo moral delovati več let.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine