
V njej so lahko stikala, optični zaključki, napajalniki, razdelilni elementi, baterije in druga oprema, ki mora delovati kljub dežju, prahu, temperaturnim spremembam in mehanskim obremenitvam.
Pri izbiri omarice zato ni dovolj preveriti njene višine in števila razpoložljivih enot. Oceniti je treba celotno lokacijo, toplotno obremenitev opreme, način vodenja kablov, zaščito pred korozijo, možnosti servisiranja in pričakovano življenjsko dobo.
Pri tem mora biti omarica obravnavana kot sestavni del širše infrastrukture. Zanesljivi telekomunikacijski sistemi so odvisni od usklajenega delovanja kablov, zaščitnih cevi, spojnih elementov, napajanja, ozemljitve in opreme, nameščene v posameznih razdelilnih točkah.
Zunanje okolje ni opredeljeno samo z dežjem
Omarica na terenu je lahko izpostavljena neposrednemu soncu, snegu, vetru, prahu, vlagi, cestni soli, industrijskim onesnaževalom, vibracijam in nenamernim udarcem. Razmere se močno razlikujejo med senčno lokacijo ob stavbi, odprtim parkiriščem, industrijsko cono in obcestnim območjem.
Evropski inštitut ETSI pri okoljskih pogojih za telekomunikacijsko opremo obravnava temperaturo, vlago, kemične in biološke vplive, mehansko aktivne snovi ter mehanske obremenitve.
Standardi ločujejo tudi med vremensko zaščitenimi in nezaščitenimi lokacijami.
Oznaka »za zunanjo uporabo« zato sama po sebi ne pove, za kakšno okolje je izdelek primeren. Zahteve je treba povezati z dejansko lokacijo in tehničnimi omejitvami opreme, ki bo nameščena v notranjosti.
Kaj pove stopnja IP in česa ne pove
Stopnja IP razvršča zaščito ohišja pred vstopom trdnih tujkov in vode. Prva številka se nanaša na trdne delce, druga pa na vodo. Sistem opredeljuje standard IEC 60529.
Omarica z zaščito IP54 ima določeno zaščito pred prahom in brizganjem vode, vendar oznaka ne pomeni popolne prašne ali vodne tesnosti. Prav tako ne potrjuje odpornosti proti koroziji, sončnemu sevanju, temperaturnim spremembam ali poplavljanju.
Pri presoji je treba preveriti tudi pogoje, pod katerimi je bila stopnja IP dosežena. Neustrezen kabelski uvod, slabo zaprta vrata, poškodovano tesnilo ali naknadno izvrtana odprtina lahko zmanjšajo zaščito celotnega ohišja.
Stopnja IP je lastnost sestavljene omarice v določeni konfiguraciji. Zato mora tudi končna montaža ohraniti zahtevano tesnost.
Mehanska zaščita ni enaka zaščiti pred vlomom
Razred IK opisuje odpornost električnega ohišja proti zunanjim mehanskim udarcem. Razvrščanje opredeljuje standard IEC 62262.
Oznaka IK10 kaže visoko deklarirano mehansko odpornost ohišja, vendar ne opisuje kakovosti ključavnice, odpornosti proti namernemu vlomu ali varnosti temeljenja. Ti elementi zahtevajo ločeno presojo.
Na javno dostopni lokaciji je pomembna konstrukcija vrat, število zaklepnih točk, zaščita tečajev in možnost uporabe dodatne ključavnice.
Ob prometnih površinah je treba oceniti tudi možnost trka vozila ali delovnega stroja. V takem primeru sama mehanska odpornost omarice praviloma ne nadomesti ustrezne zaščite lokacije.
Material mora ustrezati okolju
Kovinska omarica potrebuje zaščito pred korozijo, zlasti na mestih rezov, spojev, pritrdilnih elementov in poškodb površine.
Ena od možnosti je jeklo s prevleko iz cinka, aluminija in magnezija, kakršna se uporablja pri materialu Magnelis. Proizvajalčeva tehnična dokumentacija navaja, da je prevleka namenjena povečani korozijski odpornosti, vključno z zaščito rezanih robov.
Vendar izbira materiala še ne določi življenjske dobe omarice. Nanjo vplivajo debelina in vrsta prevleke, kakovost obdelave, poškodbe med prevozom, način pritrditve, lokalna onesnaženost in pogostost vzdrževanja.
Pri lokacijah ob cestah, morju ali industrijskih obratih je treba korozijsko obremenitev oceniti posebej. Vijaki, podnožje in drugi dodatki morajo biti združljivi z osnovnim materialom, saj lahko neprimerna kombinacija kovin pospeši lokalno korozijo.
Največja nevarnost je lahko toplota v notranjosti
Dobro zaprta omarica zmanjšuje vdor vode in prahu, hkrati pa otežuje odvajanje toplote. Stikala, napajalniki, pretvorniki in druga aktivna oprema med delovanjem oddajajo toploto, ki se kopiči v omejenem prostoru.
ETSI pri toplotnem upravljanju zunanjih ohišij posebej obravnava hladilno zmogljivost, razliko med zunanjo in notranjo temperaturo, pot zraka skozi omarico ter okoljski razred nameščene opreme.
Prezračevanje zato ne sme biti izbrano samo glede na velikost omarice.
Izhajati mora iz skupne toplotne moči nameščene opreme, dovoljene delovne temperature, najvišje pričakovane zunanje temperature in načina pretoka zraka.
ETSI priporoča, da je pot zraka skozi omarico usklajena s potjo zraka skozi nameščeno opremo. Slabo usklajen pretok lahko povzroči, da se topel zrak vrača proti dovodu ali da določeni deli omarice ostanejo brez učinkovitega hlajenja.
Ventilator pomaga le, če ima zrak jasno določeno vstopno in izstopno pot. Filter pa je treba vzdrževati, saj zamašitev zmanjša pretok in s tem hladilno sposobnost.
Neposredno sonce spremeni temperaturne razmere
Zunanja temperatura zraka ni edini vir segrevanja. Sončno sevanje lahko močno segreje površino omarice, zlasti če je ves dan izpostavljena brez sence.
ETSI opozarja, da je treba vpliv sončnega sevanja upoštevati že pri razvoju in izbiri zunanje omarice. Kot mogoča rešitev je navedena dodatna zaščita pred soncem.
V praksi to pomeni, da izračun hlajenja samo na podlagi povprečne temperature kraja ni dovolj.
Pomembni so orientacija omarice, barva površine, trajanje neposredne osončenosti, bližina asfaltnih površin in možnost senčenja.
Svetlejša barva lahko zmanjša absorpcijo sončne energije, vendar ne odpravi potrebe po toplotnem izračunu.
Nizke temperature in kondenzacija zahtevajo drugačen pristop
Pozimi se lahko pojavi nasprotna težava. Nekatera oprema ima omejeno najnižjo temperaturo za zagon ali delovanje. ETSI zato dopušča potrebo po dodatnem ogrevanju, kadar nameščena oprema pri nizki temperaturi ne more varno začeti delovati.
Grelni element mora biti pravilno dimenzioniran in praviloma krmiljen s termostatom. Prevelika moč po nepotrebnem zviša porabo in temperaturo, premajhna pa ne zagotovi zahtevanih pogojev.
Temperaturne spremembe lahko povzročijo tudi kondenzacijo. Tveganje je večje, kadar v omarico vstopa vlažen zrak in se notranje površine hitro ohladijo. Zato morajo biti tesnjenje, prezračevanje, ogrevanje in izolacija obravnavani kot povezan sistem.
Dodajanje ventilatorja ali grelnika brez preverjanja celotne zasnove lahko reši eno težavo in povzroči drugo.
Velikost 30U še ne pove, koliko opreme lahko varno namestimo
Oznaka U opisuje razpoložljivo navpično višino za 19-palčno opremo. Ne pove pa dovolj o uporabni globini, prostoru za konektorje, polmerih upogiba kablov, napajanju ali pretoku zraka.
Pred izbiro je treba pripraviti razpored opreme. Upoštevati je treba globino posamezne naprave, položaj priključkov, optične organizatorje, napajalne letve, ozemljitvene povezave ter prostor, potreben za servisiranje.
Primer ustrezno opremljenega ohišja je telekomunikacijska omarica s kapaciteto 19 palcev oziroma 30U, dimenzijami 610 × 610 × 1.680 mm in dvema nastavljivima vrstama nosilcev. Izdelek ima deklarirani zaščiti IP54 in IK10, ozemljitvene priključke, talno ploščo s kabelskimi uvodnicami ter možnosti vgradnje prezračevanja, termostatsko krmiljenega grelnika in izolacije.
Navedene lastnosti omogočajo prilagoditev različnim projektom, vendar mora biti končna konfiguracija vedno izbrana glede na konkretno opremo in lokacijo.
Kabelski uvodi so kritična točka omarice
Kabli praviloma vstopajo skozi dno omarice, kjer so manj izpostavljeni neposrednim padavinam in mehanskim poškodbam. Uvodnice morajo ustrezati premerom kablov in ohranjati zahtevano stopnjo tesnosti.
Prevelika odprtina ali nepravilno zategnjena uvodnica lahko omogoči vstop vode, prahu, žuželk ali hladnega zraka. Prav tako mora ostati dovolj prostora za varen radij upogiba in razbremenitev kabla.
Optični kabel ne sme biti obešen na konektorju ali pod trajno natezno obremenitvijo.
Pred zaključevanjem mora biti mehansko pritrjen na način, ki je predviden za uporabljeno vrsto kabla.
Neuporabljene odprtine morajo ostati zaprte z ustreznimi čepi.
Zaščita kablov pred vstopom v omarico
Tudi pravilno izvedena omarica ne more zaščititi kabla na poškodovanem delu zunanje trase. Kabelski kanali se lahko zaradi gradbenih posegov, posedanja terena ali drugih mehanskih obremenitev deformirajo ali prelomijo še pred vstopom v ohišje.
Kadar je obstoječi kabel še uporaben in je treba zaščititi dostopni poškodovani odsek kanala, lahko razcepne cevi omogočijo namestitev zaščite okoli že položenega voda. Pred uporabo je treba preveriti dimenzije, material obstoječega kanala, stanje kabla in zahtevano tesnost spoja.
Zaščita podzemnega voda in tesnjenje kabelskega uvoda morata biti načrtovana skupaj. Tako se zmanjša tveganje, da bi se mehanska poškodba, voda ali material iz okolice širili proti notranjosti omarice.
Ozemljitev mora biti del celotne lokacije
Ozemljitveni priključek na omarici je pomemben konstrukcijski element, vendar sam po sebi še ne zagotavlja pravilne zaščite.
Kovinski deli, vrata, nosilci in nameščena oprema morajo biti povezani skladno s projektom ozemljitve in izenačevanja potencialov. Upoštevati je treba tudi napajanje, prenapetostno zaščito ter morebitne kovinske elemente kablov.
ETSI med področji načrtovanja telekomunikacijske infrastrukture izrecno vključuje ozemljitev in povezovanje kovinskih delov.
Način izvedbe mora določiti usposobljen projektant ali izvajalec glede na električno napajanje in zahteve konkretne lokacije.
Dostop za servis je del zanesljivosti
Omarica mora biti postavljena tako, da jo je mogoče varno odpreti, pregledati in servisirati. Pred vrati mora biti dovolj prostora za delo, lokacija pa mora ostati dostopna tudi po poznejših gradbenih spremembah.
Temelj mora ustrezati masi omarice, vrsti tal, obremenitvam vetra in načinu pritrditve. Spodnji del je smiselno zaščititi pred zastajanjem vode, zemljino in poškodbami pri urejanju okolice.
Pri načrtovanju je treba predvideti tudi zamenjavo večjih komponent.
Naprava, ki jo je mogoče namestiti samo pred dokončnim ožičenjem, bo med okvaro težko zamenljiva.
Dobra zunanja omarica zato ni samo trdno ohišje. Je servisno dostopen in toplotno preverjen del telekomunikacijskega sistema, prilagojen razmeram, v katerih bo moral delovati več let.





