Običajno smo vajeni, da se skandinavske države postavljajo za zgled preostali Evropi, ko gre za organizacijo, varnost in infrastrukturo. Švedska, znana po svojem visokem standardu in varnosti v prometu (tako imenovana vizija nič), pa se je tokrat znašla na tnalu lastnih državljanov. Natančneje, kritik se je lotil izkušen voznik tovornjaka, ki je kot primer dobre prakse, ki bi se ji morali Švedi približati, navedel – Hrvaško.
V zadnjih dneh je Švedsko zajel val hudega mraza, kar je na tamkajšnjih cestah povzročilo pravi kaos. Vrstile so se nesreče tovornjakov in avtobusov, ceste so bile spolzke in nevarne. Medtem ko sta policija in švedska prometna uprava (Trafikverket) krivdo večinoma valili na neprevidne voznike, neustrezne pnevmatike in hitrost, ki ni bila prilagojena razmeram, pa tisti, ki so vsak dan na cesti, vidijo težavo drugje.
52-letni Björn Åbrodd, voznik tovornjaka s kar 34 leti izkušenj, ki je prevozil dobršen del Evrope, se je odločil javno spregovoriti o tem, kar doživlja na švedskih cestah. Za švedski časnik Expressen je povedal, da poklicni vozniki tvegajo svoja življenja zaradi slabe prakse vzdrževanja cest v domovini.
Hrvaška lekcija iz zime
Åbrodd je zavrnil očitke oblasti, da so za nesreče krive slabe gume tujih tovornjakov ali malomarnost voznikov. Poudaril je, da vsi preidejo na zimske pnevmatike že oktobra. Da bi podkrepil svojo trditev o neučinkovitosti švedskega sistema, je delil svojo izkušnjo iz Hrvaške, ki ga je pozitivno presenetila.
"Lani sem vozil skozi Hrvaško in cesta je postala tako spolzka, da sem se začel spraševati, ali se bom sploh izvlekel. Moral sem ustaviti ob strani," je opisal dramatičen trenutek na hrvaški cesti. A rešitev je prišla hitro in učinkovito. "Nato je pripeljal tovornjak in posul sol po cesti. Čisto sol. Pol ure kasneje je bila cesta mokra, ledu pa ni bilo več nikjer," je navdušeno pojasnil Šved.
Zgodbo je povzel hrvaški portal Index.hr, ki poroča o tem, kako je hrvaški način vzdrževanja cest postal nepričakovan zgled na severu Evrope. Åbrodd se sprašuje, zakaj takšne prakse ne morejo uvesti tudi na Švedskem, kjer se zdi, da zima vsako leto znova preseneti pristojne službe, čeprav gre za državo z dolgimi in ostrimi zimami.
Švedski voznik trdi, da je prejšnji teden v enem samem dnevu prevozil 700 kilometrov po svoji domovini, a je pri tem naletel le na peščico vozil za posipanje in pluženje. "Stanje postaja vse slabše. Žalostno je odhajati na delo in ne vedeti, ali se boš srečno vrnil k svoji družini. A ves ta kaos bi se dalo preprečiti z navadnim posipanjem soli po cestah," je bil oster.
Okolje ali človeška življenja?
Zakaj torej Švedi ne solijo cest tako agresivno kot Hrvati? Odgovor se skriva v okoljevarstvenih predpisih. Švedska prometna uprava na svoji spletni strani pojasnjuje, da se ceste solijo le, če nobena druga metoda ne deluje. Poudarjajo, da ima sol negativne učinke na okolje, saj lahko vpliva na vegetacijo, rastlinje in sestavo vode v bližini cestišča, poleg tega pa povečuje težave z rjavenjem vozil.
Vendar pa Åbrodd meni, da bi morala biti prioriteta jasna. V takšnih primerih bi morali razmisliti, ali je okolje res pomembnejše od človeškega življenja. Zaradi nevarnih razmer na švedskih cestah se mnogi njegovi kolegi pozimi izogibajo vožnjam po domovini.
"Poznam nekaj kolegov, ki pozimi ne želijo več voziti na Švedskem. Raje vozijo proti jugu, vse do Španije in Francije. Bo tam spolzko? Da, bo. Ampak tam se znajo boriti proti spolzkim cestam," je zaključil Åbrodd, ki si želi, da bi se švedske oblasti nekaj naučile od južnejših evropskih držav, kot je Hrvaška.
