Nekdanja hotelska sobarica Anais Lucia je za ameriški Reader's Digest nedavno razkrila pikantne podrobnosti svojega poklica. Pri svojem delu je hitro ugotovila, da lahko o gostih izve veliko več, kot bi si ti morda želeli. Že ob vstopu v sobo je na podlagi nekaj preprostih podrobnosti dobila zelo jasno sliko o tem, kdo v njej prenočuje.
Delo sobarice zahteva veliko več napora, kot si ljudje običajno predstavljajo. V eni sami izmeni je morala Anais očistiti kar šestnajst sob, pri čemer je imela za vsako strogo omejen čas. Zaradi tega je najbolj cenila tiste goste, ki za seboj niso pustili popolnega kaosa. Običajen nered je ni motil, prava nočna mora pa so bile sobe, ki so izgledale, kot da bi v njih eksplodiralo nekaj kovčkov.
Med pospravljanjem je nehote dobila vpogled v najbolj intimne navade gostov. Količina prtljage, izbira obutve in kozmetika so pogosto povedali več kot tisoč besed. Številni kosi prtljage in luksuzna kozmetika so hitro izdali zahtevnejšega gosta z debelejšo denarnico, medtem ko so tisti z manj stvarmi delovali precej bolj sproščeno.
Skriti detajli izdajajo intimno življenje
Včasih je že sama kombinacija predmetov razkrila, kdo biva v sobi. Otroška oblačila in igrače so jasno kazali na družino, medtem ko so prenosni računalnik in lepo zložene srajce izdali poslovneža. Vendar pa so nekatere stvari razkrile tudi tisto, kar so gostje želeli skriti. Razmetana oblačila in embalaža kondomov so hitro pokazali, da gost noči ni preživel sam. Prav odvrženi ovitki kondomov so sodili med stvari, za katere si je sobarica najbolj želela, da bi jih gostje pospravili sami. Enako neprijetno ji je bilo pobirati umazano spodnje perilo in druge intimne predmete.
Kljub temu pa obstaja ena stvar, ki je pri Anais presegla vse meje. Najbolj so se ji namreč gnusili gostje, ki po uporabi stranišča preprosto niso potegnili vode. Priznala je, da v takšnih situacijah resnično ni mogla ohraniti dobrega mnenja o gostu. Od obiskovalcev seveda ni pričakovala, da bodo sami pospravili sobo ali zložili posteljnino, želela si je le kanček osnovnega obzira do osebja.
Sobarica je spregovorila tudi o napitninah. Gostje, ki so napitnino puščali vsak dan, so običajno namenili približno en dolar, kar se ji je zdelo povsem primerno, še posebej pri večdnevnem bivanju. Če pa gostje v hotelu preživijo le eno noč ali napitnino pustijo šele ob odhodu, osebje zelo ceni nekoliko višji znesek. Na koncu je poudarila, da je bila iskreno hvaležna za prav vsako napitnino, ki so ji jo gostje namenili.
