Želja po večni mladosti in dolgem življenju spremlja človeka že od nekdaj. Že v Epu o Gilgamešu, ki je nastal okoli leta 2000 pr. n. št., je osrednja tema iskanje večnega življenja. Danes privrženci transhumanizma verjamejo, da bi lahko znanost in tehnologija nekoč odpravili staranje, bolezni in celo smrt. Z biologijo staranja se ukvarja tudi zaslužna profesorica genetike in biotehnologije Univerze v Ljubljani dr. Branka Javornik, upokojena profesorica sedaj vodi sekcijo Vitalna dolgoživost pri Gerontološkem društvu Slovenije. O tem, koliko lahko vplivamo na dolgoživost, je predavala tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba približno 82 let. Toda bistveno je, da je čim več teh let tudi zdravih, da se obdobje samostojnega, varnega življenja čim bolj podaljša, je poudarila. To je tudi glavni cilj raziskav sodobne geroznanosti, ki raziskuje biološke mehanizme staranja.
Na dolgoživost vplivajo trije dejavniki: genetika, okolje oziroma življenjski slog ter v prihodnosti morda tudi različna zdravila in terapije, ki jih še razvijajo. "Obsežna raziskava, ki so jo opravili na stoletnikih, kaže, da imajo pri njih geni približno 75-odstoten vpliv, okolje le 25-odstotnega, zato lahko nekateri živijo tako dolgo tudi kljub manj zdravim navadam, kot so kajenje, uživanje alkohola ali so manj telesno aktivni. To pa ne pomeni, da enako velja za vse, saj večina ljudi nima takšne genetske zaščite," poudarja raziskovalka Javornik.
Manj hrane za zdravje
Med najpomembnejše dejavnike zdravega staranja sodijo uravnotežena prehrana, primerna telesna dejavnost, kakovosten spanec in obvladovanje stresa. "Raznih diet je neskončno. Vsak mora sam ugotoviti, kako lahko uravnava težo. Je pa hrana pomembna tudi s kulturnega in družabnega vidika, zato moramo tudi to upoštevati in nič zato, če imamo kakšen kilogram preveč. Poskusi na različnih organizmih so večkrat pokazali, da je pomembno predvsem, da jemo manj. Pri miših, ki so uživale približno za 30 odstotkov manj kalorij, so ugotovili tudi do eno leto daljšo življenjsko dobo kot pri tistih z neomejenim dostopom do hrane. Tudi pri ljudeh so pri zmanjšanem vnosu kalorij opazili izboljšanje nekaterih bioloških kazalnikov. Eden od možnih razlogov je vpliv na presnovne poti," razlaga. Kako pa je s prehranskimi dodatki? Javornik opozarja, da se v oglaševanje izdelkov, ki obljubljajo pomlajevanje, vlaga veliko denarja, toda njihova učinkovitost ni znanstveno dokazana. "Če menite, da vam pomagajo vitamini in drugi izdelki, potem je to v redu. Sicer pa bi svetovala, da se posvetujete z zdravnikom, ki lahko naredi tudi test, ali vam primanjkuje denimo vitamina D," je še dejala zbranim.
Vključenost in občutek vrednosti
Zelo pomembna je tudi telesna dejavnost, predvsem v starosti, ko je treba ohranjati mišično moč in telesno samostojnost. "Pri tem je spet pomembno, da najdete tisto, kar vam ustreza. Ljudem, ki po svetu živijo v tako imenovanih modrih conah z daljšo življenjsko dobo, je skupno, da jedo malo mesa, veliko stročnic in krompirja, se veliko gibajo in živijo manj stresno življenje. Pomembna sta tudi kakovosten spanec in duševna aktivnost," je še ponazorila. Raziskave pri stoletnikih so pokazale, da na njihovo kakovost življenja vplivajo tudi socialna vključenost, podpora družine in okolja ter pozitiven odnos do življenja. Enako, da je za dolgo in srečno življenje zelo pomembna socialna vključenost, je pokazala tudi obsežna raziskava, ki je spremljala osebe od študentskih let do tretjega življenjskega obdobja. "Precej je takšnih programov po Sloveniji, ki omogočajo vključevanje, tudi društva, kakršno je Univerza za tretje življenjsko obdobje, je dober zgled. So pa pri tem na sploh tudi še rezerve," je dodala.
Pomembno za dobro počutje in zdravje v starosti je torej, da človek ostane aktiven, ima interese, načrte in občutek smisla. Vse to je pomembno tudi pri razpravah o višanju deleža starejših v družbi: "Raje kot starajoča se uporabljam izraz dolgoživa družba, kajti nismo še povsem neuporabni, čeprav se govori, da smo strošek za pokojninski in zdravstveni sistem, da želimo zmeraj več od dolgotrajne oskrbe in podobno." Danes je delež starejših od 65 let približno 22 odstotkov prebivalstva, v prihodnjih desetletjih bi lahko dosegel okoli 30 odstotkov. Zaradi tega je treba prilagoditi trg dela, izobraževanje, zdravstveni in socialni sistem za čim bolj samostojno življenje vseh generacij, poudarja. In dodaja še, da tudi starejši lahko sodelujejo, prispevajo svoja znanja in izkušnje: "Slovenija je leta 2017 sprejela strategijo dolgožive družbe, vendar se ta ne izvaja v zadostni meri."
