Skoraj vsak človek se kdaj znajde v odnosu, kjer se počuti nesigurno, zmedeno ali celo izgublja lastno identiteto. Takšni odnosi, ne glede na to, ali gre za partnerja, šefa ali prijatelja, nas hitro izčrpajo. Ljudje, ki uporabljajo taktike čustvene manipulacije, pogosto kažejo narcistično obnašanje.
Čustveni manipulatorji na začetku spretno skrivajo svoj pravi obraz. Igrajo dobroto, empatijo in skrbnost. Ob prvem srečanju delujejo izjemno prijazno, zato z njimi hitro ustvariš občutek bližine. Vendar se pogosto le prilagajajo tvojim željam, da te pridobijo na svojo stran. Ko te enkrat potegnejo v odnos, ga spremenijo v neskončen niz prepirov. Ker občasno še vedno pokažejo svojo "dobro" stran, žrtve pogosto opravičujejo njihovo obnašanje in živijo v lažnem upanju.
Osebe z narcističnimi nagnjenji iščejo predvsem zabavo in vznemirjenje. Vse dolgočasne in težke naloge raje prepustijo drugim. Beseda odgovornost zanje ne obstaja. V odnosih ne sodelujejo zato, da bi nekaj prispevali, ampak da bi samo prejemali. Prav tako ne premorejo prave empatije. Njihova ideja pravičnosti pomeni le to, da dobijo tisto, kar želijo, in to takoj. Namerno provocirajo ljudi okoli sebe, hkrati pa se obnašajo, kot da vsi ostali pretiravajo.
Od igranja žrtve do pasivne agresije
Svet se vrti izključno okoli njih. V svojem svetu sebe pogosto vidijo kot žrtve tujih dejanj. Prepričani so, da nikoli ne delajo napak in da so njihovi nameni vedno pravi. Zato nikoli ne prevzamejo odgovornosti za svoja dejanja. Namesto tega raje delajo dramo iz malenkosti. S tem spretno preusmerijo pozornost s svoje krivde in odvrnejo žrtev od pravega problema.
Če ne zadovoljiš njihovih potreb, hitro burno reagirajo. Pogosto uporabljajo ignoriranje kot orožje. Gledajo stran, ko govoriš, ali pa gredo mimo tebe, kot da ne obstajaš. S tem želijo izsiliti tvojo reakcijo. Če vrneš udarec, te obtožijo agresivnosti, če pa popustiš, dosežejo svoj cilj. Za doseganje svojih namenov pogosto uporabljajo tudi pasivno agresijo. Kronično zamujajo, pozabljajo dogovore in ti odtegujejo pozornost. Radi provocirajo z neverbalnimi znaki, kot so zavijanje z očmi in sarkastični komentarji. Ko končno eksplodiraš, ti ponudijo neiskreno opravičilo in te prepričujejo, da si vse skupaj "narobe razumel".
Takšne osebe še posebej jezi, ko jih prosiš za pomoč. Vsako prošnjo dojamejo kot strog ukaz in vsako sodelovanje kot podrejanje. Z nalogami odlašajo tako dolgo, da na koncu obupaš in vse narediš sam. Najbolj pa boli dejstvo, da ti v ključnih trenutkih odtegnejo čustveno podporo. Drugih ljudi namreč ne vidijo kot posameznikov s čustvi, temveč le kot orodje za doseganje lastnega zadovoljstva.
