Sveže sadje predstavlja pomemben del uravnotežene prehrane, vendar lep videz ne pomeni vedno, da s police vzamemo najboljši kos. Strokovnjaki zato svetujejo, da pri nakupu pozorno spremljamo nekaj preprostih znakov. Ti hitro razkrijejo, kako sveže in zrelo je sadje v resnici. Najprej vedno preverimo čvrstost plodov. Čeprav se ta razlikuje glede na vrsto sadja, na splošno izbiramo plodove, ki na otip delujejo relativno čvrsto in nimajo poškodb. Velike mehke ali kašaste površine pogosto kažejo na kvarjenje.
Zelo pomembno vlogo igra tudi barva. Enakomerna in živahna barva, značilna za določeno vrsto sadja, običajno kaže na pravo stopnjo zrelosti. Po drugi strani pa večje spremembe barve, temne lise ter izrazito bled videz pomenijo, da sadje še ni zrelo ali pa je že preseglo svoj vrhunec.
Vonj prav tako razkrije veliko informacij o stanju sadja. Mnoge zrele vrste sadja oddajajo blag, sladek vonj. Kisel, fermentiran ali neprijeten vonj pa jasno opozarja na kvarjenje ali celo prisotnost plesni. Če sadje sploh ne oddaja vonja, verjetno potrebuje še nekaj časa, da popolnoma dozori.
Skriti znaki, ki jih pogosto spregledamo
Pri sadju, ki ga trgovci prodajajo v plastični embalaži, moramo posebno pozornost nameniti vlagi in plesni. Pri jagodičevju, grozdju in češnjah strokovnjaki priporočajo, da vedno pregledamo tudi dno embalaže. Vidna plesen, sluzasta tekstura ali nabrana tekočina predstavljajo jasne znake, zaradi katerih takšno embalažo raje pustimo na polici. Prav tako se izogibamo sadju z globokimi razpokami, večjimi urezninami ali poškodovano lupino. Manjše estetske nepravilnosti večinoma ne povzročajo težav, resnejše poškodbe pa skrajšajo trajnost sadja in mikroorganizmom omogočijo lažji vdor v notranjost ploda.
Zadnji trik ne zahteva posebnega napora, saj vključuje le oceno teže sadja glede na njegovo velikost. Plod, ki v roki deluje težak za svojo velikost, običajno vsebuje veliko vlage in potrjuje dobro svežino. Če sadež deluje nepričakovano lahko, obstaja velika verjetnost, da je med skladiščenjem že izgubil precejšen del vlage.
Da kupljeno sadje čim dlje ohrani svojo svežino, kupujemo sezonske plodove in le takšne količine, ki jih lahko pravočasno porabimo. Sadje vedno operemo šele neposredno pred uživanjem in nikoli pred shranjevanjem. Dodatna vlaga namreč hitro spodbudi razvoj plesni. Če nam kljub temu ostane višek, ga preprosto zamrznemo, še preden se začne kvariti.
