Barbara Gavez Volčjak
Balkon in terasa v toplih dneh številnim ljudem pomenita podaljšek dnevne sobe, zato posvetijo veliko pozornosti ureditvi tistega, kar je vidno na prvi pogled. Ozelenijo ju s cvetjem ali manjšimi vrtninami, namestijo pohištvo za posedanje ali poležavanje in druženje z gosti, zaščito pred pripekajočim soncem in nadležnim mrčesom, marsikdo si postavi tudi letno kuhinjo. A še preden uredimo vse to, je nujno treba poskrbeti za najbolj osnovno, vendar neizogibno zadevo, da bomo na balkonu ali terasi zares sproščeno uživali vse leto: to sta ustrezno izvedena hidroizolacija in priprava podlage pred položitvijo talne obloge. Če ta korak ni izveden skrbno in s kakovostnimi materiali, se lahko pojavijo zamakanje v spodnje prostore ali v notranjost stanovanja, odstopanje keramike, razpoke fug, propadanje betona in poškodbe zaradi zmrzali.
Balkon je eden najbolj obremenjenih delov objekta
Težavam na balkonu se najlaže izognemo, če že v fazi projektiranja in izvedbe zagotovimo pravilno zasnovo celotnega hidroizolacijskega sistema, pravi Bojan Sukič, vodja tehnične službe v podjetju Murexin. "Balkon je namreč eden najbolj obremenjenih delov objekta, ker je neprestano izpostavljen dežju, snegu, UV-sevanju, zmrzali in velikim temperaturnim raztezkom," opozarja Sukič. Osnovni pogoj za pravilno ureditev balkona je po njegovem mnenju ustrezno izveden naklon: "Površina mora imeti minimalni padec 1,5–2 odstotka proti odkapnemu robu ali odtoku, saj le tako voda ne zastaja na površini. Zastajanje vode dolgoročno povzroča pronicanje vlage skozi fuge, poškodbe keramike, nastanek izcvetanja ter pospešeno propadanje betona zaradi ciklov zmrzovanja in taljenja."
Največ zamakanja na stikih in prebojih
Preden na balkonu položimo zaključno oblogo, je po Sukičevih besedah nujna kakovostna hidroizolacija. "Pri balkonih se najpogosteje uporabljajo fleksibilne tekoče ali mineralne hidroizolacije, ki morajo biti trajno elastične in sposobne premoščanja razpok zaradi temperaturnih obremenitev konstrukcije," razlaga strokovnjak. Poleg hidroizolacije opozarja tudi na pravilno izvedbo vseh detajlov. Največ zamakanj namreč ne nastane na ravnih površinah, temveč na stikih in prebojih. Posebej je treba zatesniti:
• stik med tlemi in steno,
• območja pri balkonskih vratih,
• odkapne profile,
• dilatacije,
• preboje ograj, stebrov ali instalacij,
• odtoke in sifone.
"Na vseh teh mestih se vgrajujejo sistemski tesnilni trakovi, vogalni elementi in manšete, ki se vtisnejo v prvi sloj hidroizolacije. Tako se zagotovi neprekinjena vodotesna membrana tudi na najbolj obremenjenih mestih," razlaga Bojan Sukič.
Voda lahko prodre v stanovanje ali teče po fasadi
Pri balkonskih vratih je pomembno, da je hidroizolacija pravilno dvignjena pod zaključni profil vrat in da je prag izveden dovolj visoko glede na končni tlak. "V nasprotnem lahko voda ob močnem dežju ali snegu prodira neposredno v notranjost stanovanja," opozarja sogovornik.
Pred pronicanjem ali zamakanjem pa varujejo tudi kakovostno izvedeni odkapni robovi: "Odkapni profil mora omogočiti, da voda kontrolirano odteka stran od fasade in spodnjih balkonov. Če odkap ni pravilno izveden, voda teče po spodnji strani balkonske plošče ter povzroča zamakanje in poškodbe fasade."
Na večjih balkonih in terasah je po Sukičevih besedah treba predvideti tudi pravilne dilatacije. Zaradi temperaturnih sprememb se materiali raztezajo in krčijo, zato morajo biti dilatacijske rege pravilno prenesene skozi celoten sistem, od estriha do zaključne obloge. Če tega ni, je možno pokanje fug ali odstopanje keramike, opisuje sogovornik.
Podlaga mora biti stabilna in čista
Potem ko je izolacija izvedena, se lahko lotimo priprave podlage za zaključno oblogo. Zanjo je ključno, da je betonska plošča ali cementni estrih nosilen in stabilen, brez razpok in krušljivih delov, ustrezno dozorel in mehansko očiščen prahu, cementnega mleka in drugih nečistoč. "Za lepljenje keramike na balkonih se uporabljajo fleksibilna lepila razreda C2TE S1, odporna proti zmrzali in vodi. Prav tako morajo biti fugirne mase in tesnilne mase trajnoelastične ter odporne proti vremenskim vplivom," še razlaga Bojan Sukič.
Kakovostno izveden balkon po besedah sogovornika ni odvisen samo od keramike ali zaključnega videza, ampak predvsem od pravilno izvedene hidroizolacije, tesnjenja detajlov, naklonov in odvodnjavanja: "Le sistemska izvedba vseh slojev zagotavlja dolgoročno zaščito konstrukcije in preprečuje zamakanje v spodnje prostore ali notranjost objekta."
Kaj pa terasa?
Balkon in terasa sta z vidika gradbene fizike zelo podobno obremenjeni površini, saj sta obe neposredno izpostavljeni dežju, snegu, UV-sevanju, zmrzali in velikim temperaturnim spremembam, razlaga Bojan Sukič: "Zato pri obeh veljajo enaka pravila za pripravo podlage, izvedbo hidroizolacije, tesnjenje detajlov in izbiro zaključnih oblog."
Osnovna razlika med balkonom in teraso je po njegovih besedah predvsem v velikosti površine. Terase imajo običajno večje dimenzije, zato so temperaturni raztezki konstrukcije večji, posledično pa je treba nameniti več pozornosti pravilni izvedbi dilatacij, načrtovanju odvodnjavanja, razporeditvi odtokov in razdelitvi površin na manjša dilatacijska polja. "Pri večjih terasah je zaradi večjih površin običajno treba izvesti več dilatacijskih reg in bolj natančno načrtovati odvodnjavanje, medtem ko so osnovni principi izvedbe pri balkonih in terasah praktično enaki," opisuje Bojan Sukič.
