Evropska ocena tveganja poplave izpostavlja kot najkritičnejšo vremensko nevarnost, na katero se moramo v Sloveniji čim prej prilagoditi.
Podnebje, ki ga poznamo, se poslavlja. Novi vremenski ekstremi že določajo, kako moramo graditi. Slovenija je danes že približno 2 °C toplejša kot pred industrijsko dobo, kar pomeni več vročinskih valov, hujše nalive in vedno pogostejše poplave. Zato Inženirska zbornica Slovenije opozarja, da stavb ne smemo več načrtovati po merilih "nekdanjega vremena", temveč na podlagi podnebnih projekcij za 21. stoletje. Novi objekti bodo varni le, če bodo projektirani tako, da prenesejo prihodnje ekstreme, ne preteklost.
V članku še izveste:
- Zakaj dr. Bojan Pahor, predsednik Matične sekcije inženirjev, tehnologov, požarne varnosti in drugih inženirjev pri IZS, pravi, da se moramo odreči "zgodovinskemu podnebju" in sprejeti nove projektantske standarde.
- Katere nevarnosti morajo projektanti obvezno preveriti že v začetni fazi.
- Kako podnebni zakon spreminja pravila igre za investitorje in gradbeni sektor.
- Zakaj lahko napačna lokacija pomeni izgubo subvencij Eko sklada ali celo nezmožnost zavarovanja objekta.
- Katere vremenske nevarnosti bodo po letu 2050 za stavbe v Sloveniji najbolj kritične.
- Kako investitor lahko preveri, ali je njegov objekt res odporen na prihodnje podnebne spremembe.
V članku še izveste:
- Zakaj dr. Bojan Pahor, predsednik Matične sekcije inženirjev, tehnologov, požarne varnosti in drugih inženirjev pri IZS, pravi, da se moramo odreči "zgodovinskemu podnebju" in sprejeti nove projektantske standarde.
- Katere nevarnosti morajo projektanti obvezno preveriti že v začetni fazi.
- Kako podnebni zakon spreminja pravila igre za investitorje in gradbeni sektor.
- Zakaj lahko napačna lokacija pomeni izgubo subvencij Eko sklada ali celo nezmožnost zavarovanja objekta.
- Katere vremenske nevarnosti bodo po letu 2050 za stavbe v Sloveniji najbolj kritične.
- Kako investitor lahko preveri, ali je njegov objekt res odporen na prihodnje podnebne spremembe.







