Sanja Verovnik
Ravna streha predstavlja arhitektonsko zasnovo objekta, pri kateri je v polnosti izrabljen volumen notranjega prostora. Takšna rešitev omogoča optimalno velikost pete fasade, to je strehe, poudarja Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder. Po njegovih besedah so zahteve za ravno streho povsem drugačne kot za preostale štiri fasade. Njena vloga in vrednost pa ob ustreznem načrtovanju daleč presegata klasične strešne rešitve. Zaradi svoje "ravnosti" je bolj izpostavljena vodi, zato mora biti sestava strehe bolj zahtevna kot pri poševnih strehah, kjer vodotesnost zagotavljajo že preprosto položeni strešniki.
Pogoste napake in kako se jim izogniti
Po izkušnjah Toma Žnidaršiča iz podjetja Bauder največ težav povzroča necelovit pristop k načrtovanju. "Streha ni zgolj skupek slojev, ampak je še veliko več. Je sistem, ki mora delovati kot celota," poudarja. "Napake zaradi pomanjkljivega načrtovanja je težko popraviti, včasih sploh nemogoče. Zato je ključen celovit, strokoven pristop prav od začetka."
Materiali za odporno streho
Žnidaršič pojasnjuje, da v nekaterih sosednjih državah vrednotijo strešne sklope glede na pričakovano obstojnost in stopnjo posledične škode ob morebitni poškodbi. "Daljša ko je pričakovana 'življenjska' doba objekta, višji je tudi rang uporabljenih materialov. Z upoštevanjem klimatskih sprememb je pomembnost upoštevanja teh kriterijev dobila še dodatno težo," opozarja.
V stanovanjski gradnji to pomeni uporabo kompaktnih bitumenskih strešnih sistemov z ekstenzivno ozelenitvijo, ki mehansko ščitijo osnovni sloj strehe, podaljšujejo njeno obstojnost in poleti znižujejo površinsko temperaturo zaradi izhlapevanja vode, nadaljuje sogovornik. "Ozelenjena streha pa ni le estetski dodatek - predstavlja tudi bivalni prostor za floro in favno ter služi kot zadrževalnik meteorne vode ob močnih nalivih. Gre za majhen ukrep z izredno velikim učinkom na bivalno udobje," je jasen Žnidaršič.
Kako prepoznamo poškodbe?
Opozarja, da je dobro projektirana ravna streha, ki je izvedena po tehničnih principih, robustna in mehansko zelo odporna. Po besedah Žnidaršiča jo je praktično nemogoče poškodovati po naključju. "Če do poškodbe vseeno pride, na primer zaradi neurja ali padca vej, omogoča sistem strehe lokalizacijo škode, kar preprečuje širšo degradacijo. Povsem drugače je ob morebitnih sistemskih napakah pri projektiranju - tu je sanacija bistveno zahtevnejša in dražja. Vendar se to sploh ne bi smelo pojaviti," pravi sogovornik.
Zato je za daljšo obstojnost ravne strehe potrebno izvajati redne preglede, najmanj dvakrat letno. Redni pregledi po besedah Žnidaršiča vključujejo odstranjevanje vseh tujkov na strehi, ki jih prinese veter in bi lahko zamašili odvodni sistem. "Ekstenzivne zelene strehe zaradi narave rastlin zahtevajo manj vzdrževanja, večinoma le odstranjevanje plevela in nadzor drenažnega sistema. Vendar so kontrolni pregledi nujni minimalno dvakrat na leto," svetuje. Hkrati pa opozori, da je ob izvedbi ozelenitve pomembna tudi vgradnja varovalnih elementov za varno vzdrževanje.
Pomen pravilne izvedbe hidroizolacije
Kot izpostavlja Žnidaršič, je vsak element ravne strehe enako pomemben. Priporoča nadgradnjo parne zapore v sekundarni zaščitni sloj, kar onemogoči vdor vlage v notranjost: "Z vgradnjo dodatnih kontrolnih elementov imamo stalen vpogled v vodotesno strukturo strehe. Ta sloj je običajno izveden iz popolnoma varjenih bitumenskih trakov, ki učinkujejo tudi kot začasna hidroizolacija."
Strešne površine morajo biti načrtovane z minimalnim naklonom dva do tri odstotke, kar omogoča ustrezno odtekanje vode s strešne površine. "Pri adaptacijah, kjer je podlaga že izvedena, je pogosto potrebna korekcija naklona z naklonsko toplotno izolacijo. Paziti je treba tudi na dimenzijsko stabilnost izolacijskih plošč, saj lahko temperaturne obremenitve povzročijo krčenje. Zmanjšamo ga z dvoslojnim polaganjem z zamikanjem spojev," pojasni sogovornik.
Kot nadaljuje, je zelo pomembna tudi izvedba detajlov, zlasti pri bivalnih terasah, kjer so višine zaključkov pogosto nižje: "Poseben izziv predstavljajo na primer vogali pri drsnih vratih z vgrajenimi vodili zunanjih senčil. Slabo izvedeni zaključki lahko povzročijo vdor vode in degradacijo celotne sestave, zato je pravilna izvedba že v prvem poskusu ključnega pomena. Vse to zahteva usposobljenega izvajalca, ki sledi standardom in ima ustrezne certifikate. Zagotovo so lahko certifikati, ki jih slovenskim izvajalcem v tujini podelijo pooblaščene zunanje inštitucije, dobro merilo za izbiro."
Toplotna izolacija je smiselna dolgoročna naložba
Po mnenju Žnidaršiča je dodajanje toplotne izolacije treba presojati glede na delež posamezne površine v celotnem toplotnem ovoju stavbe. Gradbenofizikalna analiza natančno pokaže, ali ima dodatna izolacija smisel. Za nizkoenergijske objekte je optimalna izbira toplotna izolacija na osnovi PIR, kjer že 16 cm debeline doseže toplotno upornost R = 7,27 m²K/W. Ti principi veljajo tudi pri sanacijah strehe, še doda.
Mnenja je, da imajo zelene strehe številne dolgoročne koristi: "Čeprav so začetni stroški lahko višji, prinašajo nižje stroške energije in podaljšano obstojnost - s tem pa dolgoročni prihranek. Povečujejo kakovost življenja - izboljšujejo mestno okolje s povečanjem zelenih površin, zmanjšujejo onesnaženost zraka, ustvarjajo nova življenjska okolja in znižujejo emisije CO2. So tudi pomemben element strategije našega podjetja za prehod na zeleno infrastrukturo."
