Predlog zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je v državni zbor konec maja vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot, poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah, spomnijo pri Pravni mreži. Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcem.
Ustava določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah uredil leta 2002. "Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic," poudarjajo. To pa tudi pomeni, da mora vsak poseg prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti. Pri Pravni mreži ocenjujejo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal.
Odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, opozarjajo. Predlagana zakonska ureditev pa v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršnekoli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja. Pri čemer po ustavi zakonodajalec ne sme samovoljno zniževati že dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic.
Pravna mreža zato zakonodajalca poziva, da veljavne ureditve ne črta in da ohrani že dosežen standard volilne pravice.
