Ko pogledamo naravo, v njej le redko opazimo monokulture, torej samo eno vrsto rastline na neki površini. Vedno rastejo na neki površini različne rastlinske vrste. Tako med travami rastejo cvetlice, zelišča in številne divje rastline, ki so sorodne "kulturnim" sortam rastlin na našem vrtu. Očitno sta rast in razvoj rastlin na ta način boljša. Poleg tega so mešane rastline bolj odporne proti podnebnim spremembam. Praznih zaplat zemlje v naravi ni.
Mešani posevki tudi zmanjšujejo pojav bolezni in škodljivcev v primerjavi z monokulturami.
Ko na domačem vrtu sadimo ali sejemo raznolike vrtnine in jih sadimo mešano, hitro opazimo manj bolezni in škodljivcev. Ko imamo v vrstah le eno vrsto zelenjave, se bolezen hitro razširi med njimi.
Katere kombinacije rastlin so najbolj učinkovite pri preprečevanju bolezni na vrtu?
Če recimo med vrste paradižnika posadimo solato, čebulo, baziliko, timijan, zelje, redkvico in korenje, bo rast boljša in manj bolezni bo. Paradižnik s svojim močnim vonjem zbega metulja kapusovega belina, kar pomeni zelje brez gosenic. Čebulnice zmanjšujejo pojav glivičnih bolezni. Zelišča s svojimi vonji zbegajo škodljivce in izboljšajo okus vrtninam. Tako pod fižol posadimo šetraj in bo manj uši. Poznana je kombinacija čebule in korenja. A v praksi čebula odganja korenčkovo muho in ne obratno.
Paradižnik je priporočljivo saditi tako, da pustimo večjo razdaljo med rastlinami, ker tudi to vpliva na razvoj bolezni.
Med posameznimi rastlinami paradižnika naj bo okoli 70 cm razdalje. Tako lahko vzgojimo res veliko rastlino paradižnika z veliko plodovi. Pri gosto posajenih rastlinah se na listih zadržuje več vlage, to pa ustvarja prave razmere za razvoj glivičnih bolezni - plesni. Ko je razdalja med vrstami in v sami vrsti paradižnika pravilna, potem so rastline zračne. Veter in sonce hitreje osušita rastlino in manko vlage prepreči razvoj gliv.
Katere oblike mehanske zaščite pred boleznimi poznamo in kako deluje preprosta "strehica" nad rastlinami?
Rastlinjaki, strehice na vrtu so odlična zaščita pred padavinami. Tako preprečimo daljšo omočenost rastlin in s tem zmanjšamo možnost pojava bolezni. Seveda je rastlinjak potrebno redno zračiti. Na vrt si lahko postavimo tudi nizke tunele. To pomeni obod iz plastike, lesa ali kovine in čez napeto plastično folijo. To je zelo koristno za solatnice in recimo jagode. Poleg strehe pa poskrbimo tudi za tla, zemljo. Uporabimo organsko zastirko. S tem zmanjšamo izparevanje vlage iz tal in na nizkih rastlinah zmanjšamo vlago na listih. A pri zastirki pazimo, da uporabljamo namakalni sistem ali pa zalivamo k rastlinam, točkovno.
Protiinsektne mreže pomagajo pri zaščiti rastlin pred škodljivci.
Mreže so mehanska zaščita rastlin, s katero preprečimo odraslim škodljivcem, da bi legli jajčeca na naše vrtnine. V ta namen je potrebno namestiti loke, čez katere dobro napnemo in učvrstimo mrežo. Tako preprečimo dostop metuljem, moljem, veščam, hroščem. Toda tovrstne protiinsektne mreže niso primerne za vse kulture. Pomembno je zaščititi recimo kapusnice (zelje, cvetača) in čebulnice, ki jih napadajo čebulna muha, porova zavrtalka, česnova muha. Plodovke potrebujejo opraševalce, zato jih ne ščitimo s takšnimi mrežami.
Prednosti mehanske zaščite v primerjavi z uporabo škropiv
Mehanska zaščita je učinkovita, z njo tudi zmanjšamo porabo sredstev. Škropiva bodo namreč učinkovita le, če jih uporabimo pravilno in ob pravem času. Najbolje bo kombinirati obe zaščiti, še posebno na večjem vrtu.
Ekološka sredstva za varstvo rastlin
Moderna ekološka sredstva so izjemno učinkovita. Najbolje jih je kupiti pri priznanem podjetju, ki dela s slovenskimi kmeti. V boju proti boleznim jih je potrebno uporabljati kot preventivo. To pomeni, da redno in dosledno škropimo rastlino v pravilnih časovnih razmakih. Vrtnarji vedno sledimo vremenski napovedi in škropimo v razmakih 7 do 14 dni, ker tako sproti preprečujemo razvoj glivičnih bolezni. Na voljo imamo sistemični baker, ki deluje znotraj rastline. Kombiniramo ga z morskimi algami in sredstvom, ki spodbuja imunski sistem rastlin. Ob pravem času pa izkušen vrtnar uporabi tudi kontakni baker in žveplo.
Pri insekticidih pa imamo na srečo kurativo. Recimo, ko se pojavijo uši, uporabimo sistemični ekološki insekticid na osnovi azadiraktina. To je registrirano sredstvo, ki izvira iz rastline neem. Proti talnim škodljivcem, kakršni so bramor in ogrci hroščev ali mravlje na vrtu, uporabimo nematode. Proti gosenicam na vrtu uporabimo povsem naravni insekticid na osnovi bakterije Bacillus Thuringiensis. Rešitve so na voljo, tako da lahko poskrbimo za celoten vrt na povsem naraven, ekološki način.
Zakaj je preventiva ključnega pomena pri varstvu rastlin in kako jo lahko vrtičkarji uspešno izvajajo v praksi?
Za uspešno vrtnarjenje je dobro slediti smernicam proizvajalcev. Tako recimo sledimo tehnološkim ekološkim brošuram za pridelovalce. A za uspešno vrtnarjenje se moramo izobraziti o izdelkih in zaupati izkušenim podjetjem, ki delajo s kmeti. Tako se hitro naučimo uporabljati sredstva ob pravem času. To pa pomeni, preden se pojavijo bolezni. Najbolj učinkovito je, da okrepimo rastline in preprečimo okužbo.
