Mnogi ljudje obožujejo popoldanski spanec. Vendar pa nova študija opozarja, da pogost dnevni dremež pri starejših osebah prinaša znatno večje tveganje za razvoj demence. Znanstveniki opozarjajo, da navada popoldanskega spanca morda predstavlja zgodnji pokazatelj slabljenja kognitivnih funkcij in ne zgolj nedolžne potrebe po počitku.
Psiholog Adam Spira z Univerze Johns Hopkins in njegova ekipa so analizirali podatke 995 oseb, ki so starejše od 65 let. Podatke so zbrali v sklopu dolgoročne ameriške študije o zdravju in staranju. Na začetku raziskave noben udeleženec ni kazal znakov demence. V povprečnem petletnem obdobju pa je kar 417 udeležencev oziroma dobrih 41 odstotkov razvilo morebitno ali verjetno demenco.
Kaj kažejo številke?
Raziskovalci so pri analizi upoštevali različne dejavnike, kot so starost, spol, izobrazba in zdravstvene navade. Ugotovili so, da imajo osebe, ki vsak dan ali skoraj vsak dan zadremajo, za 48 odstotkov višjo stopnjo demence v primerjavi s tistimi, ki tega ne počnejo. Nenameren dremež prav tako povečuje tveganje, in sicer za 39 odstotkov. Analiza, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Journals of Gerontology, kaže celo to, da krajši odmor, ki traja do 30 minut, prinaša 40 odstotkov večje tveganje za demenco v primerjavi z osebami, ki podnevi sploh ne spijo.
Simptom in ne nujno vzrok
Strokovnjaki poudarjajo, da študija ne dokazuje, da dremež neposredno povzroča demenco. Povezava je verjetno bolj zapletena in morda deluje v obe smeri. Spira pojasnjuje, da pogostejši dremež lahko kaže na spremembe v možganih in ne predstavlja nujno njihovega vzroka. Nevrološke spremembe, ki slabijo kognitivne funkcije, lahko hkrati izzovejo tudi povečano zaspanost. V tem primeru pogost dremež ni vzrok, temveč simptom že obstoječih težav v možganih.
Ekipa raziskovalcev je preverila tudi druge dejavnike, kot so trajanje nočnega spanca, dnevna zaspanost in tveganje za apnejo. Kljub temu je povezava med pogostim, nenamernim in kratkim dremežem ter tveganjem za demenco ostala statistično pomembna. Znanstveniki upajo, da bodo prihodnje raziskave ponudile še bolj konkretne odgovore. Če se ugotovitve potrdijo, lahko spremljanje navad spanja postane zelo koristno orodje pri pravočasnem preprečevanju demence.
