
Kuhanje doma prinaša veselje in zdrave obroke, a strokovnjaki opozarjajo na skrito nevarnost. Onkologi vse glasneje svarijo pred izdelkom, ki ga najdemo v skoraj vsakem gospodinjstvu. Če doma hranite staro ali poškodovano ponev s premazom proti prijemanju, jo raje takoj vrzite v smeti. Študije sicer ne dokazujejo, da takšna posoda neposredno povzroča raka, vendar kemikalije v njej vzbujajo resno skrb.
Vodja radiacijske onkologije, zdravnik Mark Ashamalla, poudarja, da uporaba takšne ponve ne pomeni prepričane diagnoze. Vseeno pa pametno ravnanje in zamenjava posode zmanjšata možnosti za nastanek karcinoma. Ključno vlogo igra praktično zmanjšanje tveganja in ne širjenje strahu. Onkolog Avishek Kumar prav tako svetuje majhne in pametne zamenjave v vsakdanjem življenju. Pojasnjuje, da tveganje za raka narašča kumulativno, saj predstavlja seštevek genetike, življenjskega sloga in desetletij manjših izpostavljenosti. Odstranitev preprosto zamenljivega vira kemikalij, kot je stara ponev, zato predstavlja logičen korak.
Nevarnost se skriva v praskah in visoki temperaturi
Problem pri starejših ponvah, zlasti tistih, ki so jih proizvajalci izdelali pred letom 2015, predstavlja kemikalija PFOA oziroma perfluorooktanojska kislina. Ta snov spada v skupino "večnih kemikalij" (PFAS) in strokovnjaki jo povezujejo s povišanim tveganjem za nastanek raka na ledvicah in modih. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) jo celo uvršča med kancerogene snovi za ljudi. Čeprav so proizvajalci PFOA umaknili iz proizvodnje, strokovnjaki opozarjajo na nadomestne kemikalije, kot je GenX. Te snovi kažejo podobne toksične lastnosti, zato oznaka brez PFOA ne zagotavlja popolne varnosti.
Moderna posoda najpogosteje vsebuje teflonski premaz (PTFE). Ta material ostaja varen, dokler ga ne pregrejete nad 260 stopinj Celzija. Pri višjih temperaturah premaz začne razpadati in sprošča strupene hlape. Ti hlapi povzročajo simptome, ki spominjajo na gripo. Zato strokovnjaki močno odsvetujejo segrevanje prazne ponve. Še večje tveganje od kemičnih hlapov pa predstavljajo fizične poškodbe posode. Ko z uporabo kovinskega pribora ali grobih gobic opraskate in obrabite premaz, posoda postane nevarna. Raziskovalci ugotavljajo, da že ena sama razpoka v hrano sprosti tisoče delcev mikroplastike in nanoplastike. Globoko poškodovana ponev pa lahko izpusti celo do 2,3 milijona takšnih delcev.











