Nemški podjetnik Christoph iz Frankfurta že 18 let redno obiskuje otok Brač. Tam ima celo svojo hišo in se povsem vključuje v lokalno skupnost. Letos pa opaža stvari, ki ga močno motijo in odvračajo od ponovnega obiska.
Christoph poudarja, da Hrvaške nikoli ni dojemal kot luksuzne Azurne obale, in to misli kot največji kompliment. Iskal je pristnost, prijazne ljudi in sproščeno vzdušje, ne pa blišča Saint-Tropeza, poroča Večernji list.
Konec pristnega gostoljubja
Dolgoletni gost ugotavlja, da pohlep uničuje tisto, kar turisti na hrvaški obali najbolj cenijo. Spominja se časov, ko so si domačini sredi sezone vzeli čas za kavo, pogovor in spontano druženje. Turizem je takrat predstavljal le del njihovega življenja. Danes ima občutek, da ga domačini vidijo samo še kot hodečo denarnico in gosta, ki mora zapraviti ogromno denarja.
Christoph opozarja na vrtoglave cene v restavracijah. Porcija čevapčičev stane od 20 do 25 evrov, medtem ko gostinci za zrezek računajo kar 35 evrov. Kot uspešen podjetnik iz Frankfurta pozna visoke cene, a preprosto ne razume, zakaj bi na Braču za običajen obrok plačal enako kot v strogem centru nemške finančne prestolnice.
Vsaka malenkost ima svojo ceno
Nemec pojasnjuje, da problem ne tiči v pomanjkanju denarja. Denar ima, vendar ne želi več financirati turističnih iluzij. Prepričan je, da visoka cena ne spremeni same jedi. "Čevapčiči ne postanejo luksuzna kulinarična specialiteta samo zato, ker stanejo 25 evrov," pravi Christoph. Prav tako navadna konoba ne postane prestižna restavracija, če za večerjo računa 100 evrov na osebo.
Spremembe opaža tudi pri drobnarijah. Javni tuš v zalivu, ki ga je nekoč postavila občina in so ga kopalci uporabljali brezplačno, sedaj upravlja avtomat. Vsako tuširanje zahteva plačilo. Christoph poudarja, da en evro nikogar ne bo pahnil v revščino, a ga močno moti miselnost, da morajo turistični delavci zaračunati prav vsak korak.
Ob koncu opozarja lokalne odločevalce in gostince. Cene lahko hitro spremenijo, ceste lahko popravijo, a ko turisti enkrat izgubijo zaupanje in občutek pripadnosti, se ti redko vrnejo nazaj. "To zaupanje velja veliko več kot še en dodaten evro zaslužka," zaključuje.
