Uporabniki družbenih omrežij te dni množično delijo posnetek znane črnogorske plaže Sveti Stefan, kjer najem enega ležalnika stane vrtoglavih 240 evrov. Številni turisti se ob tem zgražajo in se sprašujejo, le kdo bi odštel takšen znesek za en sam dan poležavanja na soncu. Skupina Inicijativa Sveti Stefan pa opozarja, da najemodajalci s to ekstremno ceno sploh ne lovijo dnevnega zaslužka. Ozadje namreč skriva veliko širšo poslovno strategijo, poroča Večernji list.
Visoka cena v praksi izjemno učinkovito omeji število obiskovalcev obale. S tem upravljavci plaže ustvarijo vtis popolne zasebnosti in ekskluzivnosti. Predstavniki iniciative pojasnjujejo, da takšen prazen in miren ambient predstavlja ključni prodajni adut pri prodaji luksuznih apartmajev v neposredni bližini. Investitor na ta način bodočim kupcem pošilja zelo jasno sporočilo, da bo plaža pred njihovo zgradbo ostala prazna in rezervirana izključno zanje.
Pametna marketinška poteza ali kraja javnega dobra?
Če bi najem stal običajnih 50 evrov, bi kopalci plažo v turistični sezoni vsakodnevno napolnili do zadnjega kotička. Ko pa investitor uspešno proda drage apartmaje, mora bogatim gostom preprosto zagotoviti prosto mesto v prvi vrsti ob morju ob kateri koli uri. Upravljavci so ležalnike zato celo postavili v cikcak vzorcu, saj s tem prav vsakemu gostu omogočijo neoviran dostop do morja in dodaten občutek prestiža.
Poleg tega cena 240 evrov sama po sebi sproža ogromno publicitete in burnih odzivov javnosti. Zgodba o "najdražji plaži na obali" namreč deluje kot izjemno močno marketinško orodje. Investitor s tem popolnoma brezplačno pridobi ogromen medijski prostor in privabi točno določen profil kupcev nepremičnin. Ti posamezniki iščejo predvsem statusni simbol in popolno izolacijo od množičnega turizma.
Domačini ne skrivajo jeze nad vladnimi pogajalci
Takšna situacija seveda močno jezi lokalno prebivalstvo in običajne turiste. Uradniki dostopa do atraktivnega dela obale sicer ne prepovedujejo, a ga visoke cene obiskovalcem praktično povsem onemogočajo. Ljudje opozarjajo, da investitorji javno dobro, kot je morska obala, skozi prefinjene ekonomske manipulacije spreminjajo v zasebno lastnino.
Člani iniciative ob tem ostro kritizirajo tudi predstavnike črnogorske vlade, ki so sklepali in podpisovali sporazume o najemu plaž. Očitajo jim izjemno površnost pri delu in opozarjajo, da vladni pogajalci te pravne zanke sploh niso opazili. Zaradi tega sedaj mnogi državljani resno dvomijo o njihovi dejanski usposobljenosti za upravljanje z najdragocenejšimi naravnimi viri države.
