Čeprav je ribištvo nekoč predstavljalo glavni vir preživetja za številne družine, danes v kraju deluje le še en profesionalni ribič. Lokalna skupnost je spomin na stare generacije obeležila s postavitvijo kamnitega stebra v središču pristanišča.
Spomenik je izdelal akademski kipar Đani Martinić. Projekt poteka v sodelovanju z lokalno knjižnico, občino in turistično skupnostjo. Direktor Narodne knjižnice Franjo Mlinac pojasnjuje, da spomenik nosi tiho sporočilo. Mimoidoči ga pogosto sploh ne opazijo, kar je tudi njegov namen. Nagovarja le tiste, ki še razumejo negotovost odhoda na morje in spoštujejo tradicijo, ki se počasi seli v svet spominov.
Bogata zgodovina
Prvi pisni viri o ribištvu v Sutivanu segajo v leto 1743. Zgodovinski zapisi govorijo o sporu med ribiči s Hvara in Visa ter lokalnim grofom, kar kaže na to, da so prebivalci že takrat strogo varovali svoje ribolovno območje. Ribiči so se leta 1830 uspešno uprli dnevni uporabi mrež, ki so uničevale ribji zarod, in dosegli prepoved. Podatki iz leta 1911 kažejo, da je imel Sutivan takrat 14 ribiških ladij in 69 zaposlenih ribičev. Težke čase je prinesla druga svetovna vojna, ko je italijanska vojska leta 1943 prebivalcem odvzela plovila in 40 družin pustila brez vira dohodka.
Danes bogato zgodovino kraja dokazujejo le še stari zapisi in najstarejša hrvaška maketa zaobljubljene ladje iz leta 1819, ki jo prebivalci hranijo v lokalni cerkvici svetega Roka. Vse ostalo je izginilo, ladje v pristanišču pa so zamenjala turistična plovila.
Vrnitev k morju
Danes ribiško tradicijo v Sutivanu ohranja samo 39-letni Nedo Ivanović. Ribištvo ima v genih, saj so se s tem poslom ukvarjali njegov oče, dedek in stric. Ivanović je diplomiral iz morskega ribištva v Splitu in nato šest let delal kot strokovni sodelavec na Inštitutu za oceanografijo. Kljub redni službi je prevladala ljubezen do morja, zato se je vrnil v rodni kraj in kupil plastično ladjo, ki jo je poimenoval po hčerki.
Ivanović vsak dan vstaja ob štirih zjutraj in se odpravi na območja okoli Šolte, Drvenika in Hvara. Opozarja, da je v Braškem kanalu vse manj rib. Svoj ulov proda neposredno na ladji ali pa ribe ponudi gostom v družinski restavraciji. "Delo zahteva velika odrekanja, a ga ne bi zamenjal za noben drug poklic," je za hrvaške medije povedal Ivanović in dodal, da bi morali pristojni organi poostriti nadzor na morju, saj bi tako zmanjšali število ilegalnih ribičev.
