Leta 2001 je britansko javnost pretresel največji škandal v zgodovini televizije. Bivši vojak Charles Ingram je sodeloval v priljubljenem kvizu "Lepo je biti milijonar" in s pomočjo goljufije prišel do glavne nagrade. Ustvarjalci oddaje so njegovo prevaro hitro spregledali, zato mu denarja nikoli niso izplačali. Sodišče je na koncu tri vpletene osebe spoznalo za krive, produkcija pa je Ingramu poleg odvzema nagrade naložila še plačilo kazni v višini 115 tisoč funtov.
Gledalci po vsem svetu še danes razpravljajo o tem zloglasnem dogodku. Mnogi se spomnijo predvsem opozorilnega kašljanja iz publike, ki je tekmovalca usmerjalo k pravim odgovorom. Kljub temu pa so oboževalci kviza nedavno opazili še en ključni trenutek, ki je goljufa popolnoma razkrinkal, poroča hrvaški Večernji list. Voditelj Chris Tarrant mu je namreč zastavil vprašanje za milijon funtov, ki se je glasilo: Pod katerim imenom poznamo število ena, ki mu sledi sto ničel? Ponujeni odgovori so bili Googol, Megatron, Gigabit in Nanomol.
Nenadna sprememba mnenja, ki ne pije vode
Ingram je sprva glasno razmišljal, da je pravilen odgovor verjetno nanomol ali gigabit. Priznal je, da za besedo googol še nikoli ni slišal. Kmalu zatem pa je popolnoma obrnil ploščo. Začel je razlagati, da s sistemom izločanja stavi na googol, čeprav sploh ne ve, kaj to pomeni. Voditelju se je to zdelo izjemno nenavadno, zato ga je opomnil, da je še pred nekaj sekundami trdil nasprotno. Po daljšem premoru je tekmovalec vseeno izbral odgovor A in tako osvojil milijon funtov.
Pozorni gledalci danes poudarjajo, da se pošten tekmovalec v takšni situaciji nikoli ne bi obnašal tako nepremišljeno. Človek, ki ne goljufa, ne bi tvegal izgube ogromne vsote denarja za odgovor, za katerega še nikoli ni slišal. Ljudje pridejo v kviz z namenom, da denar odnesejo domov, zato pri tako visokih zneskih ne tvegajo na slepo. Gledalci so opazili tudi, da je Ingram pri večini vprašanj deloval zelo negotovo. Njegova pojasnila pri prejšnjih pravilnih odgovorih so bila pogosto povsem nesmiselna, saj sploh ni vedel, o čemer govori, a je na koncu vedno nekako uganil pravo možnost.
