Hvar ima dva obraza. Prvega poznajo skoraj vsi: sončne plaže, razkošne jahte, mondene restavracije, živahne ulice in poletne zabave, ki se zavlečejo dolgo v noč. Drugi obraz tega priljubljenega dalmatinskega otoka pa je precej bolj skrivnosten, umirjen in očarljivo nostalgičen. Skriva se med kamnitimi hišami, starodavnimi oljčniki, vinogradi in skoraj pozabljenimi vasmi, kjer se zdi, da čas že desetletja teče nekoliko počasneje.
Prav jeseni, ko poletni vrvež potihne in se otok vrne v svoj običajni ritem, je najlepši čas za odkrivanje te manj znane plati Hvara. Kot piše hrvaški popotniški portal Punkufer, otok ponuja vrsto zanimivih krajev, ki jih množice turistov pogosto spregledajo, čeprav v sebi skrivajo izjemne zgodbe.
Vas, ki jo je zapustil čas
Med najbolj nenavadnimi kotički otoka je Malo Grablje, skoraj povsem zapuščena vasica, skrita v kamniti soteski nad Milno. Sprehod med njenimi starimi hišami je kot potovanje v preteklost. Prazna okna, kamnita dvorišča, ozke uličice in zidovi, ki jih počasi prerašča rastlinje, pripovedujejo zgodbo o življenju, ki je nekoč cvetelo v teh krajih.
Prebivalci so se postopoma preselili predvsem proti obali, za njimi pa so ostali cerkev svetega Teodorja, stari vodni zbiralnik in celo oljarna iz leta 1884. Vasica sicer ni popolnoma pozabljena, saj občasno zaživi ob dogodkih in obiskih popotnikov, ki jih privlači njeno nenavadno vzdušje.
Le nekoliko višje leži Velo Grablje, vas s povsem drugačno zgodbo. Nekoč je bila eno od središč pridelave sivke in eteričnih olj. Še preden so Hvar zavzeli turisti, je bila prav dišeča rastlina pomemben vir preživetja številnih otoških družin. Danes obiskovalce pričakajo tradicionalne kamnite hiše, cerkev svetih Kozme in Damijana ter poti, ki vodijo med suhozidi, oljkami in sredozemskim rastlinjem.
Posebno doživetje je sprehod iz Velega v Malo Grablje, od koder se lahko nadaljuje pot proti obmorski Milni. Tam namesto zapuščenih hiš čakajo prodnate plaže, borovci in prijetne uvale.
Kamnite hiše, pastirji in skrivnostna jama
Še en izjemen kraj je Humac, staro pastirsko naselje v notranjosti otoka. Tukajšnje kamnite hiške niso bile namenjene stalnemu prebivanju, temveč so jih domačini uporabljali med sezonskim delom na oddaljenih poljih. Danes je Humac svojevrstna etnografska znamenitost, kjer je mogoče občudovati skoraj pravljično ohranjeno tradicionalno arhitekturo.
Nedaleč stran se skriva Grapčeva jama, eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč na Jadranu. Obisk je mogoč v okviru organiziranega vodenja, zato se je treba predvsem zunaj glavne turistične sezone pravočasno pozanimati o terminih.
Tisti, ki imajo radi nekoliko bolj skrivnostna doživetja, bodo navdušeni tudi nad nočnim nebom nad Humcem. Zaradi majhne svetlobne onesnaženosti je tam mogoče občudovati zvezde v vsej njihovi veličini.
Hvar diši po rožmarinu, vinu in oljkah
Med kraji, vrednimi obiska, je tudi Brusje, približno šest kilometrov od mesta Hvar. Nekoč pastirska naselbina je sčasoma postala znana po pridelavi vina, oljčnega in rožmarinovega olja ter medu. Sprehod med starimi kamnitimi hišami in postanek ob cerkvi svetega Jurija ponujata drugačen pogled na življenje otočanov.
Posebno slikovit je Vrisnik, ki se razprostira po pobočju griča. Njegovo ime naj bi izviralo iz vrijesa, značilne sredozemske rastline. Ob cerkvi svetega Antona opata se odpira čudovit razgled na okoliške vinograde, oljčnike, Starograjsko polje in morje.
Ljubitelji vina pa se lahko ustavijo tudi v Svirčah, kraju, obdanem z vinogradi, kjer so posebej zanimive stare kamnite hiše, nekatere povezane z majhnimi mostički. Sredi vasi stoji cerkev svete Marije Magdalene z značilno kupolo.
Mala Benetke in lepota počasnega potovanja
Če si zaželimo še nekaj obmorske romantike, je odlična izbira Vrboska, ki ji zaradi slikovitih kamnitih mostičkov pravijo tudi male Benetke. Ozka morska uvala, stare hiše, ribiška tradicija in mogočna utrjena cerkev svetega Marije ustvarjajo prizor, ki bi ga brez težav postavili na razglednico, še piše PunKufer.
Vendar pravo bogastvo takšnega potovanja niso zgolj znamenitosti. Je tudi občutek, da nikamor ni treba hiteti. Da si lahko privoščimo dolg sprehod med oljkami, posedanje na praznem vaškem trgu, kozarec domačega vina ali preprosto opazovanje sonca, ki počasi zahaja za kamnite strehe.
Hvar zunaj glavne sezone morda nima vsega blišča, ki ga poznamo s poletnih fotografij, ima pa nekaj veliko dragocenejšega: mir, pristnost in tisto posebno dalmatinsko lepoto, zaradi katere se vedno znova vračamo na Jadran. Včasih so namreč najlepši kraji prav tisti, kjer ni skoraj nikogar.
