Kakšen zrak pa vi dihate?

Rešitev se skriva v sinergiji med prezračevalnimi sistemi, klimatskimi napravami in pametnim domom.

Sodobni bivalni prostori so postali pravi energijski »zadrževalniki«. Gradimo tesno, izoliramo debelo in vgrajujemo okna, ki ne spustijo skozi zunanjega zraka in hrupa. Rezultat? Odlični prihranki pri ogrevanju, a hkrati prostori, ki hitro postanejo ujeti v lasten izpust: vlago, ogljikov dioksid (CO2), vonjave in plesni. Kako torej do svežega zraka? S tehnologijo, kakopak, oziroma, bolje rečeno, kombinacijo tehnoloških rešitev.

Ko gre za kakovost zraka v notranjih prostorih, številni delajo velike napake. Ena najpogostejših zmot pri urejanju doma je prepričanje, da klimatska naprava v prostor dovaja svež zrak. To ne drži. Njena primarna naloga sta pretok in obdelava obstoječega zraka. Klimatska naprava namreč deluje tako, vzame zrak, ki je že v prostoru, ga spusti čez hladilne (ali grelne) lamele ter ga ohlajenega (ali ogretega) vrne nazaj. Drži, skrbi tudi za razvlaževanje zraka. Med hlajenjem klima iz zraka intenzivno odstranjuje vlago, kar poleti bistveno zmanjša občutek težkega in soparnega zraka. Se pa velja zavedati njenih omejitev – klimatska naprava v prostor ne prinaša novega kisika in ne zmanjšuje koncentracije CO2. Če boste ves dan imeli prižgano klimo v zaprtem prostoru, bo zrak sicer hladen, a še vedno »zaprt« in izrabljen.

Naloga izmenjave izrabljenega zraka v prostoru s svežim je v domeni prezračevalnega sistema, lokalnega ali centralnega.

Njihova primarna naloga je izmenjava zraka. Sistem deluje tako, da neprekinjeno odvaja izrabljen, vlažen zrak iz prostora in hkrati dovaja svež, s kisikom bogat zunanji zrak. Boljši prezračevalni sistemi obvladajo tudi rekuperacijo toplote. V tem primeru je ključni element t. i. prenosnik toplote. Pozimi topel notranji zrak pred izhodom odda svojo toploto hladnemu vstopnemu zraku, poleti pa obratno. Svež zrak tako vstopi že ogret (ali ohlajen), kar drastično zmanjša energijske izgube. Sodobni prezračevalni sistemi imajo vgrajene tudi filtre, ki zadržijo cvetni prah, prašne delce ter alergene, kar je neprecenljivo za alergike.

Za optimalno udobje skozi vse leto potrebujete torej oba sistema, saj se idealno dopolnjujeta. Poleti denimo klimatska naprava skrbi, da temperatura ne zraste čez npr. 24 °C in znižuje soparo. Prezračevalni sistem medtem skrbi, da imate kljub zaprtim oknom vedno dovolj kisika za bistro glavo, pri tem pa poletna rekuperacija preprečuje, da bi vroč zunanji zrak direktno grel prostore. Pozimi pa prezračevalni sistem skrbi, da se vlaga od kuhanja in tuširanja ne spremeni v plesen na stenah, hkrati pa zadrži do 90 % toplote, ki bi jo sicer izgubili s klasičnim odpiranjem oken in »delanjem prepiha«.

Dirigent vašega bivalnega okolja

Kaj se zgodi, ko v to enačbo vstavimo pametni dom? Sistem za avtomatizacijo prevzame vlogo inteligentnega upravitelja, ki namesto vas spremlja najrazličnejše parametre in optimizira delovanje obeh naprav. Namesto da bi ročno klikali po daljincih, pametni dom deluje v ozadju s pomočjo senzorjev, ti delujejo kot oči in ušesa sistema. V ključne prostore (dnevna soba, spalnica, kopalnica) se namestijo skriti senzorji, ki tipično merijo koncentracijo CO2, relativno vlažnost (idealna je med 40 % in 60 %) ter temperaturo. Medtem ko povprečno gospodinjstvo premore merilnik temperature in celo relativne vlage so merilniki CO2 precej redkejši. Si pa lahko laično pomagamo z lastnimi občutki – ljudje pri vrednostih CO2 nad 1000 ppm postanemo zaspani, nad 1500 ppm pa se pojavi glavobol.

Kako pametni dom v praksi upravlja z zrakom? Poglejmo nekaj tipičnih scenarijev.

Scenarij A: filmski večer s prijatelji

V dnevni sobi se zbere 6 ljudi. Senzor hitro zazna skok CO2 nad vrednost 1100 ppm. Pametni dom avtomatsko preklopi prezračevalni sistem v višjo stopnjo delovanja, da pospešeno zamenja zrak. Ko ljudje odidejo in raven pade pod 700 ppm, se sistem vrne v tiho, varčno delovanje.

Scenarij B: jutranje tuširanje

Med tuširanjem vlaga v kopalnici poskoči na 85 %. Pametni dom takoj aktivira odvodni ventilator v kopalnici, hkrati pa začasno prilagodi delovanje klime ali ogrevanja, da prepreči kondenzacijo na hladnih površinah.

Scenarij C: poletna strategija hlajenja

Pametni dom poleti primerja zunanjo in notranjo temperaturo. Ko opazi, da je poletna noč zunaj hladnejša od pregrete hiše, sistem avtomatsko izklopi rekuperacijo toplote in preide v »obvodni« način ali prepih. S tem vpihuje hladen nočni zrak in naravno hladi hišo, s čimer zjutraj razbremeni klimatsko napravo in privarčuje elektriko.

Pametna naložba v zdravje

Gradnja ali prenova doma brez načrtovanja kakovostnega prezračevanja je danes tvegana poteza.

Ko nad njiju postavite še pametni dom, pa celoten sistem ne postane le energijsko maksimalno učinkovit, ampak vam podari tisto največ: bivanje v prostoru, kjer vam o zraku sploh ni treba razmišljati, saj je ta vedno popoln.