Ekipa raziskovalcev je potrdila največjega doslej znanega škorpijona, ki je pred 415 milijoni let lezel po območju današnje Velike Britanije. Strokovnjaki so do odkritja prišli s ponovnim pregledom fosilov, ki so več kot stoletje napačno označeni ležali v Prirodoslovnem muzeju v Londonu, poroča CNN. Znanstveniki so združili stare primerke z novoodkritimi fosili in tako ustvarili popolnejšo sliko organizma. Zanj so strokovnjaki sprva mislili, da pripada skupini rakov.
Raziskovalci so v nedavni študiji ocenili, da je vrsta Praearcturus gigas v dolžino merila približno en meter. Ključni dokaz, da gre res za škorpijona, so raziskovalci našli v obliki prsnice. Ta se popolnoma ujema s prsnico sorodnega škorpijona iz Kanade.
Skrivnostno življenje velikana
Poleg impresivne velikosti je imel starodavni škorpijon noge, klešče in glavo prekrite z grobimi izboklinami. Njegove klešče so merile kar 16 centimetrov, kar je štirikrat več kot pri velikih sodobnih vrstah. Raziskovalci menijo, da je imel na trebuhu edinstvene strukture, ki so mu pomagale pri plavanju. Ker bi zaradi svoje velikosti na kopnem težko lovil droben plen, ekipa predvideva, da je živel dvoživkarsko življenje. Svoje dni je preživljal v vodi in na kopnem ter lovil primitivne ribe.
Nekateri strokovnjaki vseeno ostajajo previdni. Jason Dunlop iz berlinskega naravoslovnega muzeja opozarja, da na najdenih fosilih manjkajo nekatere ključne značilnosti škorpijonov. Med njimi predvsem izstopa želo na koncu repa. Glavni avtor študije Richard Howard priznava, da so raziskovali nepopolne primerke, a poudarja, da to ne izključuje obstoja žela. Slikovito je pojasnil: "Če odkrijete okostje dinozavra brez glave, ne boste sklepali, da glave sploh ni imel."
