Japonski inženirji so leta 1994 zgradili mednarodno letališče Kansai v bližini Osake. Takrat je veljalo za pravi vrhunec gradbenega inženirstva. Postavili so ga na dveh umetnih otokih v osaškem zalivu, celoten projekt pa je stal vrtoglavih 18,4 milijarde evrov. Kljub ogromnemu vložku in skrbnemu načrtovanju se letališče danes pogreza v morje precej hitreje, kot so predvideli njegovi snovalci.
Strokovnjaki so že ob začetku gradnje vedeli, da se bodo umetna tla sčasoma posedala, a so hitrost tega naravnega procesa močno podcenili. Narava jim pri tem prav nič ne prizanaša. Septembra 2018 je Japonsko prizadel tajfun Džebi, ki velja za najmočnejši vihar v zadnjih petindvajsetih letih. Neurje je povzročilo ogromno škodo in pokazalo na veliko ranljivost letališča pred vremenskimi ekstremi. Voda je takrat zalila vzletno-pristajalne steze in potniške terminale.
Boj z neizprosno naravo in iskanje rešitev
Oblasti in inženirji sedaj mrzlično iščejo inovativne rešitve, s katerimi bi rešili ta dragoceni infrastrukturni objekt. Redno dvigujejo nasipe in utrjujejo obalo, a morje neusmiljeno pritiska. Arhitekt Renzo Piano, ki je zasnoval futuristični potniški terminal, je zgradbo sicer skrbno prilagodil premikom tal, vendar celotnega otoka ne morejo preprosto dvigniti nad gladino.
Japonska vlada redno namenja ogromna finančna sredstva za ohranitev letališča, saj predstavlja ključno prometno vozlišče za celotno regijo. Delavci neprestano črpajo vodo in utrjujejo temelje, vendar se mnogi strokovnjaki upravičeno sprašujejo, kako dolgo bo letališče še lahko kljubovalo naraščajoči gladini morja in vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom.
