Barbara Bradač
Letos mineva 70 let od ustanovitve Jeklotehne Maribor, ki je bila eno največjih trgovskih podjetij v mestu in je v najboljših časih zaposlovala skoraj dva tisoč ljudi. Ob tem jubileju je Pokrajinski arhiv Maribor odprl razstavo Jeklotehna Maribor: 70 let po ustanovitvi.
Jeklotehna je bila trgovsko podjetje, ki so ga bolj ali manj vsi poznali, saj je imelo veliko trgovin po centru mesta. Mnogi se še danes spominjajo trgovin, v katerih so nakupili vse potrebno za vsakdanje življenje: Železnina v Jurčičevi, Kemikalije na Partizanski, Barve-laki na Glavnem trgu, Elektron v Vetrinjski, Melodija v Gosposki, Drogerije na Koroški, Partizanski in v Tyrševi, Plastika v Ulici 10. oktobra, Usnje na Partizanski ...
"V pokrajinskem arhivu hranimo gradivo vseh naših podjetij, ki so propadla. Jeklotehna je v Mariboru pustila neizbrisljive sledi v srcih ljudi in v videzu mesta. Podjetje je v Mariboru ne samo postavilo prvo trgovsko hišo (Merkur, op. p.) in v njej vpeljalo nov način prodaje, takšen, kjer so si ljudje sami izbirali stvari, prodajalke pa so jim svetovale, ter vgradilo prve tekoče stopnice v mestu, ampak je odprlo tudi prvo avtohišo (sprva v Vetrinjski, nato še v Jurčičevi, op. p.), v Bohovi postavilo sodoben blagovno-distribucijski objekt ...," utrinke zgodovine enega največjih trgovskih podjetij v mestu opisuje višja arhivistka mag. Nina Gostenčnik, avtorica razstave. Pokrajinski arhiv je ob stečaju podjetja v hrambo prevzel arhivsko gradivo, ki ga hranijo v skoraj 400 arhivskih škatlah. V dodatnih 19 arhivskih škatlah pa je bogata fototeka podjetja.
Zaposlenih skoraj 2000 ljudi
V najboljših časih je Jeklotehna Maribor zaposlovala skoraj 2000 ljudi v mnogih trgovinah, v Avtohiši, v Trgovski hiši Merkur, v skladiščih v mestu in v Bohovi. Danes 68-letna Marija Plevnik je bila več kot 30 let zaposlena v Jeklotehni, kjer je opravljala tajniška in druga dela v različnih sektorjih podjetja, tudi v kadrovski službi. "Zelo lepo smo se imeli. Odnosi so bili pravi, takšni tovariški, nobene hudobije ni bilo med nami. Če si v Jeklotehni delal, si mislil, da si zadel na loteriji," se spominja Plevnikova, ki je leta 1968 začela delati, kot pravi, v stanovanjski hiši na Partizanski cesti poleg železnice, kjer je bila prodaja vodovodne inštalacije. Na dobro kolegialno vzdušje takoj pomisli tudi Jolanda Pušnik, ki je vodila 20 prodajaln v TOZD-u Merkur. "Naše inventure so trajale dolgo v noč. Potem sem svoje prodajalke in poslovodje razvozila domov in drugi dan smo bili vsi nasmejani ponovno v službi," opisuje Pušnikova in doda, da je zlate čase Jeklotehni omogočil srednji sloj. "Danes so ljudje brez denarja ali pa ga imajo preveč. Mi smo pa takrat živeli od srednjega sloja," še pravi.
"Dobimo se pri Merkurju"
Mariborčanka Darja Šmid Jeklotehno takoj poveže prav z Merkurjem: "To je bila nepozabna trgovina. Tam si dobil vse, od železnine do otroških plenic. Vem, da sem tam kupila italijanske čevlje iz usnja. Pa tudi izjemno prijazne trgovke so bile tam." Iz otroških dni se spomni železnine, kamor so hodili po žeblje, po kovinske ploščice za čevlje na peto, da so dlje časa zdržali, in po ključe in tečaje za vrata. V železninah je bil prav poseben vonj, pravi Igor Irgolič Furgula, ki je živel v hiši na Partizanski cesti, kjer je bila železnina z imenom Železni mož. "V teh trgovinah so bila lesena tla, ki so jih mazali s šmirom za železnico, in zato so imele železnine specifičen vonj in ta mi je bil zelo všeč," se spominja znani mariborski krojač, ki je usnje, sukance, zakovice in drugi material kupoval v trgovini Usnje.
