Predstavljajte si, da se zjutraj usedete v avto, vtipkate cilj in vozilo samo prevzame krmiljenje, pospeševanje, zaviranje, menjavo pasov in celo vožnjo skozi križišča – medtem ko vi samo pazite, da je vse v redu. To ni več le znanstvena fantastika. Pred kratkim je Slovenija naredila pomemben korak naprej in se pridružila peščici evropskih držav, ki so odprle vrata naprednim sistemom avtomatizirane vožnje.
Kaj se je pravkar zgodilo?
7. septembra je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) priznala začasno EU-homologacijo sistema FSD (Supervised) – nekakšna polna avtonomna vožnja pod nadzorom voznika – proizvajalca Tesla. Homologacijo je aprila letos izdal nizozemski organ RDW, Slovenija pa jo je priznala na podlagi evropske uredbe.
S tem je Slovenija postala šesta država EU (za Nizozemsko, Dansko, Belgijo, Estonijo in Litvo), kjer je omenjeni sistem dovoljeno uporabljati v vsakdanjem prometu.
Tesla bo funkcijo v prihodnjih dneh in tednih začela uvajati prek brezžičnih posodobitev programske opreme, predvsem v novejše različice modelov 3 in Y. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je novico pozdravil s kratkim, a pomenljivim komentarjem: »Razvojna Slovenija.«
Pomembno je razumeti še nekaj: to ni popolnoma avtonomna vožnja brez voznika (stopnja 4 ali 5 po SAE-lestvici avtonomnosti vožnje). Gre (le) za napreden asistenčni sistem (približno stopnja 2+ do 3), ki lahko prevzame večino nalog vožnje – mestne ulice, križišča, menjave pasov, sledenje poti – a voznik mora ves čas ostati pozoren, spremljati promet in biti v vsakem trenutku pripravljen prevzeti nadzor. FSD se bo, tako kot v drugih odobrenih državah, aktiviral prek mesečne naročnine na storitev.
Poleg številnih video posnetkov, kako suvereno vozijo Teslini avtomobili s FSD po evropskih prestolnicah in velemestih, ne gre spregledati niti posnetkov, kako tehnologija »odpove na celi črti«. Obstaja namreč tudi cel kup video dokazov, kako vozilo s presenečenim voznikom za volanom povozi drevo na cesti, zapelje v robnik ali steber v podzemni garaži. Obenem Teslin sistem spremlja pozornost voznika in se izklopi, če zazna njegovo zmanjšano pozornost. Tudi ob prehodu meje z državo, kjer FSD (še) ni odobren, se sistem samodejno izklopi, a še o tem pravočasno opozori voznika. Celotna odgovornost za tovrstno vožnjo s »pomagalom« kakopak ostaja na vozniku. Bili ste opozorjeni.
Kaj je že na voljo voznikom?
Danes imajo slovenski vozniki na voljo predvsem t. i. ADAS-sisteme (Advanced Driver Assistance Systems), ki so že standard ali vsaj opcija pri večini novih avtomobilov. Mednje sodijo predvsem aktivni tempomat, ki vzdržuje hitrost in razdaljo do vozila pred vami, sistem za ohranjanje voznega pasu (tu so razlike največje, nekateri suvereno vozijo po sredini voznega pasu, drugi se »odbijajo od črt«), samodejno zaviranje v sili, opozorilo na trčenje, prepoznavanje pešcev in kolesarjev.
Vse bolj iskana s strani kupcev novih vozil je tudi asistenca pri parkiranju in v nekaterih primerih delno avtonomno parkiranje.
Posebej nove generacije električnih vozil kitajskih proizvajalcev se rade (po)hvalijo s funkcijo, da je mogoče avtomobil »parkirati s telefonom« ali ga celo priklicati s parkirišča.
Vsi omenjeni sistemi so homologirani in dovoljeni za uporabo, ker zahtevajo stalno pozornost voznika. Popolnoma avtonomna vozila (brez voznika) na javnih cestah v splošni rabi še niso dovoljena, a to se utegne v nekaj letih spremeniti. Trenutno pa je povsem avtonomna vožnja v Sloveniji mogoča le v okviru testiranj tehnologije.
Testiranja in zakonodajni okvir
Slovenska zakonodaja (27.a člen Zakona o pravilih cestnega prometa) dovoljuje preizkušanje avtomatiziranih vozil stopnje 1 do 3 po SAE-standardu. Pogoji so pričakovano strogi, saj mora biti takšno vozilo ustrezno označeno, voznik pa usposobljen in ves čas pripravljen prevzeti upravljanje. Proizvajalec mora o testiranju obvestiti tako policijo kot prometni informacijski center.
Obstajajo tudi pilotni projekti – na primer avtonomni dostavni roboti Pošte Slovenije v urbanem okolju in mednarodno testno območje na štajerski avtocesti A1 med Šentiljem in Pincami. Popolnoma avtonomna komercialna raba (npr. robotaksiji, ki jih že poznajo v ZDA in celo na Hrvaškem) pa za zdaj še ni dovoljena.
Po ZDA že vozi taksi brez volanaMedtem ko v Evropi (in Sloveniji) še govorimo o sistemih pod nadzorom voznika, je Tesla v ZDA naredila še korak lje. V začetku septembra je v Austinu v Teksasu uradno zagnala CyberCab – namensko zgrajeni robotaksi brez volana, brez pedal in brez kakršnih koli ročnih krmilnih elementov. Dvosedežno vozilo z metuljastimi vrati je zasnovano izključno za popolnoma avtonomno vožnjo. Potniki ga naročijo prek aplikacije Robotaxi, odprejo vrata z aplikacijo in se preprosto peljejo. To je velik kontrast z evropskim pristopom, kjer regulatorji zahtevajo, da voznik ostane odgovoren in pripravljen prevzeti nadzor. CyberCab kaže, kako hitro se lahko tehnologija razvija, ko zakonodaja to omogoča – in hkrati, kako drugačna bo prihodnost mobilnosti v različnih delih sveta. |
Voznik ali sistem?
Kljub temu imajo lastniki vozil Tesla z ustreznim paketom in strojno opremo (t. i. kombinacija HW4/AI4) razlog za veselje, saj se jim ponuja možnost, da sistem v vozilu prevzame »najbolj stresne« dele vsakdanje vožnje – gnečo, dolge avtocestne odseke, mestno vožnjo.
Varnost ostaja na prvem mestu: sistem se uči iz izkušenj, a voznik vseeno ni »sopotnik« v vozilu.
Pri ostalih znamkah vozil je situacija podobna – številni proizvajalci (Mercedes, BMW, Ford, Hyundai in drugi) že ponujajo napredne asistenčne pakete, a Teslin FSD Supervised je trenutno eden najbolj ambicioznih sistemov, ki je dobil zeleno luč za rabo v Sloveniji. Le upamo lahko, da gre za »kamenček, ki bo sprožil plaz«.
Pogled v prihodnost
Slovenija se torej uvršča med države, ki so odprte za tehnološki razvoj, a hkrati previdne. Začasna homologacija je vezana na nadaljnje postopke na ravni Evropske komisije (glasovanje je predvideno oktobra letos). Z nadaljnjim razvojem tehnologije in prilagajanjem zakonodaje (vključno z vprašanji glede odgovornosti in zavarovanja) se bodo meje avtonomne vožnje v vsakdanjem prometu postopoma premikale vse višje.
A brez skrbi, avtonomna vožnja ne bo čez noč odpravila voznikov. Bo pa postopoma naredila vožnjo varnejšo, manj stresno in bolj učinkovito – najprej na avtocestah in v mestih, pozneje morda tudi širše. Slovenija je naredila prvi konkreten korak naprej. Zdaj je na voznikih, da sisteme uporabljajo odgovorno, in na regulatorjih, da varnost vožnje ostane absolutna prioriteta.
Prihodnost mobilnosti je torej že tukaj – samo še ne vozi popolnoma sama.
