(FOTO) Miša Molk ganila z izpovedjo o mami: "Kako lepo bi bilo, če bi še enkrat stopila v mojo kuhinjo"

D.Ži
16.11.2026 11:00

Legendarna televizijska voditeljica je z ganljivim zapisom obudila spomine na svojo mamo, ki ji življenje ni prizanašalo, a nikoli ni izgubila vedrine in smisla za humor.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Miša se svoje mame spominja kot izjemno gostoljubne ženske. V njihovem domu ni manjkalo petja, plesa, smeha in druženja za obloženo mizo.
Miran Juršič

Nekateri spomini nikoli ne zbledijo. Tudi ko minejo leta, ostanejo z nami drobni trenutki, besede, nasmehi in občutki, ki nas v mislih vedno znova vračajo k ljudem, ki smo jih imeli najraje. Prav takšno, izjemno osebno in ganljivo zgodbo je s svojimi sledilci delila legendarna televizijska voditeljica Miša Molk, ki se je na Facebooku spomnila svoje mame Elizabete, za domače preprosto Beti. Njen zapis ni bil le poklon materi, temveč tudi nežna pripoved o življenju, ki kljub revščini, izgubam in preizkušnjam nikoli ni izgubilo smisla za humor.

Ko bi jo le še enkrat lahko objela

Miša je svoje razmišljanje začela z željo, ki jo verjetno razume vsakdo, ki je izgubil ljubljeno osebo. Kako lepo bi bilo, če bi mama še enkrat stopila v njeno kuhinjo. Ne zato, da bi skupaj kuhali ali postorili kaj pomembnega, temveč preprosto zato, da bi se lahko še enkrat skupaj nasmejali.

V mislih si je predstavljala tudi mamin odgovor, tisti domači, nekoliko nagajivi "Ne trapej", ki je v dveh besedah povedal toliko o njenem značaju. Beti je bila namreč ženska, ki je znala življenje sprejemati s humorjem, tudi kadar ji ni prizanašalo.

Za njenim nasmehom se je skrivala zgodba, ki bi lahko napolnila knjigo.

Otroštvo, v katerem je primanjkovalo vsega, razen poguma

Elizabeta je odraščala na Vrhniki v številni družini z desetimi otroki. Življenje ni bilo lahko. Denarja je bilo malo, prostora še manj, včasih pa ni bilo dovolj niti čevljev za vse otroke. Družino so zaznamovale tudi boleče izgube. Brata dvojčka sta umrla že kot dojenčka, pozneje pa so se morali posloviti še od enega sina, ki je dočakal komaj 25 let.

Beti je morala odrasti veliko prej kot večina njenih vrstnic. Pri petnajstih letih je zapustila domače okolje in odšla v Postojno, kjer si je kruh služila z varovanjem otrok in delom v hotelu.

A kljub težkemu začetku ni dovolila, da bi ji življenje vzelo vedrino. Rada je brala, občudovala umetnost, pesmi in literaturo, predvsem pa je znala ohraniti odprto srce. Tudi do ljudi, ki jih je šele spoznala.

V njenem domu je bil vsakdo dobrodošel

Miša se svoje mame spominja kot izjemno gostoljubne ženske. V njihovem domu ni manjkalo petja, plesa, smeha in druženja za obloženo mizo.

Kadar je hči domov pripeljala koga novega, Beti ni zanimalo, od kod prihaja ali kdo je. Njeno prvo vprašanje je bilo, kaj mu lahko ponudi za pod zob. V tej preprosti gesti se je skrivala njena življenjska filozofija: za človeka se vedno najdeta prostor in nekaj dobrega.

Miša je obudila tudi prikupen spomin na starša, ki sta se precej razlikovala po višini. Mama je merila komaj 156 centimetrov, oče pa je bil približno trideset centimetrov višji. Beti je imela zato prav posebno zamisel o delitvi gospodinjskih opravil. Sama bo brisala prah pri tleh, mož pa naj poskrbi za pajčevine pod stropom.

"In sredina se je lepo spojila," se je njunega sobivanja nežno spomnila Miša.

Besede, ki so se morale izliti iz srca

Dolgoletna televizijska ustvarjalka, ki jo slovensko občinstvo pozna kot izjemno sogovornico, pronicljivo voditeljico in žensko brez dlake na jeziku, je tokrat razkrila svojo bolj ranljivo plat.

Priznala je, da niti sama pravzaprav ne ve, zakaj je čustveni zapis objavila. Kot da so se spomini in občutki, ki so dolgo počivali nekje globoko v njej, nenadoma odločili, da morajo na plano.

"Kot da se je iz grla ven splazil nek kristal," je svoje občutke opisala v komentarju.

Njene besede so se dotaknile številnih ljudi, ki so se odzvali z lepimi mislimi in lastnimi spomini. Med njimi je bila tudi legendarna slovenska manekenka Nina Gazibara, ki jo je Mišina izpoved spodbudila, da je z drugimi delila zgodbo svoje mame.

In morda je prav v tem največja moč takšnih zapisov. Spomnijo nas, da za vsakim življenjem ostaja nešteto zgodb, ki jih ne smemo pozabiti. Da so naši starši nekoč bili otroci s svojimi sanjami, strahovi in preizkušnjami. In da nam včasih najbolj manjkajo prav tiste povsem običajne stvari: znan glas, hudomušna pripomba ali smeh, ki je nekoč napolnjeval domačo kuhinjo.

Miša je svoj poklon mami sklenila z dvema preprostima besedama, v katerih je povedala vse: "Hvala, Beti."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta