Jurij Zrnec je slovensko občinstvo v dolgih letih kariere navadil na skoraj vse – od nepozabnih komičnih likov in gledaliških vlog do televizijskih nastopov, pri katerih pogosto nikoli ne veš, kaj bo sledilo. Precej manj znano pa je, da je bil priljubljeni igralec nekoč tudi nadvse uspešen plesalec.
Zrnec je o svoji plesni preteklosti spregovoril v pogovoru z mlado igralko Umo Štader, s katero sta zaigrala v tretjem delu filma Gajin svet. In njegov dosežek nikakor ni bil zanemarljiv: v standardnih plesih je v svoji kategoriji nekoč osvojil celo tretje mesto na svetu.
Plesne kariere pa ni opustil zato, ker bi se plesišča naveličal. Ustavila ga je bolezen, zaradi katere je moral ubrati drugo pot. Danes na ta preobrat gleda precej drugače in pravi, da je bilo na neki način celo dobro, da se je zgodilo tako. Ples mu je namreč dal znanje, ki ga je pozneje znal uporabiti tudi pri igralskem delu. Naučil ga je zavedanja lastnega telesa in predvsem tega, kako svoj nastop opazovati tudi skozi oči občinstva.
V pogovoru je Zrnec razkril še eno nekoliko bolj simpatično osebno posebnost. Zase pravi, da je nekakšen čustveni zbiratelj. Predmetov ne hrani toliko zaradi njihove vrednosti, temveč zaradi zgodb in spominov, ki jih nosijo s seboj. Ena njegovih šibkih točk so očitno sončna očala – doma jih ima toliko, da bi lahko že govorili o pravi zbirki.
Tako se za igralcem, ki ga večina pozna predvsem kot mojstra humorja in preobrazb, skriva še precej nepričakovanih talentov. In čeprav ga danes na plesnih tekmovanjih ne bomo več videli, mu je očitno prav ples pomagal tudi pri tem, da je pozneje postal tako prepoznaven na odru in pred kamerami.
