"Ves čas moramo ohranjati vero v usodo Amerike: eno ljudstvo pod bogom mora biti upanje, obljuba, luč in slava vseh drugih narodov sveta." Ob citatu iz letnega govora predsednika Donalda J. Trumpa obema domovoma ameriškega parlamenta, ki ga je na svoji strani izpostavila Bela hiša, se je ugledni britanski zgodovinar in pisec Perry Anderson gotovo samozadovoljno nasmehnil. Če zelo površno povzamemo njegovo teorijo, so Združene države Amerike od preloma 19. in 20. stoletja naprej prepričane o svoji vodilni misiji v svetu, o svojem idealnem modelu družbe in gospodarstva, o vlogi svetilnika svobode, ki je dolžen razsvetljevati svet in kazati pravo pot, in da vse to počnejo po božji volji. Čeprav se je Donald Trump izkazal za enfant terrible ameriške in svetovne politike, vstopil v popolnoma nov način komuniciranja z mediji in javnostjo nasploh, izpilil koncept "lažnih novic", vnesel drugačno dinamiko na ameriško in svetovno politično prizorišče, je v teh konturah povsem ameriški, globoko zakoreninjen v tradicijah in ne odstopa od praks svojih predhodnikov. Kot so dokazale volitve, ki so ga pripeljale v Belo hišo, ima svojo volilno bazo in politične somišljenike med republikanci, pa tudi zunaj stranke.
Na polovici mandata in v trenutku, ko se začenja pripravljati na nove volitve, se postavlja ključno vprašanje: mu bo uspela ponovna izvolitev in kaj jo lahko pravzaprav ogrozi? Ni naključje, da je bil eden glavnih poudarkov tokratnega Trumpovega govora poziv k opustitvi preiskav proti njemu. Poročilo preiskovalca Roberta Muellerja o vmešavanju Rusije v zadnje ameriške volitve ter povezavah Donalda Trumpa in njegovih sodelavcev s predstavniki ruskih oblasti, tudi najvišjimi, ki ga ameriška in svetovna javnost tako nestrpno pričakujeta, ima zato gotovo pridevnik "usodno".
Kaj pravzaprav Mueller preiskuje? V kratkem povzetku: proti koncu leta 2015, v času, ko je Donald Trump že kandidiral, sta Michael Cohen in Felix Sater v Moskvi skušala uresničiti že stare Trumpove zamisli o gradnji stolpnice oz. nebotičnika. Iskala sta stike s Kremljem in počela naj bi bila marsikaj, česar verjetno ne bi, če bi vedela, da delata za prihodnjega stanovalca Bele hiše. Nato pa se je na začetku leta 2016 zgodil New Hampshire, kjer so volivci prvi podprli Trumpa, v ta čas pa preiskovalci datirajo tudi prve hekerske vdore v sistem elektronske pošte nekaterih članov štaba Hillary Clinton in nekaterih drugih demokratskih skupin.
Bo Muellerjevo poročilo sprožilo novo afero Watergate in po Nixonovem zgledu odneslo Trumpa?
