Ognjemeta ni bilo, tudi koledarji so ostali isti, a novo leto se je začelo. Nogometno leto. Prva liga se je vrnila, slovenski prvoligaši so krenili v boj. Ni najboljša na svetu, je pa največ, kar lahko med Kolpo in Karavankami ponudi globalno najbolj priljubljena igra. Ne le messiji in ronaldi, tudi slovenski nogometaši znajo igrati.
Morda (še) niso tako spretni in hitri kot multimilijonarji v Angliji in Španiji, a njihove prigode niso nič manj zanimive kot zgodbe z največjih prizorišč. Že uvodni krog v sezoni 2019/20 je nakazal, da navijačem ne bo dolgčas, bodoči (ali aktualni) prvak bo moral preživeti presenečenja in pasti, ki mu jih pripravljajo manjši, a ambiciozni klubi.
Nogometaši v slovenski ligi si zaslužijo pozornost in podporo. Najbolj dinamična in atraktivna igra pred praznimi tribunami postane klavrna, še največje zmage brez navijačev izgubijo naboj. Dobrega četrt milijona, 263.300 gledalcev si je v živo ogledalo tekme prejšnje sezone. Bilo jih je skoraj 50 tisoč več kot v sezoni prej. Murini navijači so dvignili povprečje. Prekmurci so postavili zgled, ki bi mu morali slediti v drugih sredinah. Ne le derbiji, vsaka tekma je priložnost za praznik.
Kar nekaj grebenov na poti razvoja je treba še preplezati
