
"Mislim, da je kot geopolitična vrednost zbledel - in zbledel je kot ime, kot geopolitično ime. Zdaj imamo oksimoron Zahodni Balkan, ki bo tudi sčasoma izginil. No, to gre zelo počasi in zelo hinavsko, ampak izginil bo. Tako da novinarji Balkana ne uporabljate več kot zmerljivko. To je zdaj bolj interna šala med balkanskimi ljudmi. 'Mi, Balkanci.' Vendar se deloma zaradi politične korektnosti, deloma pa zato, ker nima več geopolitičnega pomena, v resnici ne uporablja več kot ime. Zdaj je Balkan del globaliziranega sveta, v katerem lahko govorimo o globalnem jugu, lahko govorimo o globalnem vzhodu. To je nova kategorija, ki jo poskušajo uvesti. Toda Balkan kot tak postaja bolj zgodovinsko poimenovanje. Seveda bo ostal kot ime polotoka. Ostal bo kot ime za gorovje. Vendar mislim, da ta težki in negativni pomen počasi izpuhteva. Ne bo pozabljen. Ostal bo v knjižnicah, ostal bo v slovarjih. Vendar ne mislim, da se bo uporabljal kot politično orožje.

In tako je zame to konec nekega obdobja. In vesela sem, da sem ga ujela na njegovem vrhuncu. Za zgodovinarja je vedno dobro ujeti nekaj, ko je še živo in ko je zelo pomembno. Zato se moje naslednje delo ne odmika od Balkana, temveč nanj gleda na drugačen način. Gledam dediščino Balkana, kaj je ostalo. Ne toliko to, kaj si ljudje mislijo o njem, ampak kaj je tam. In to ni le otomanska dediščina, je tudi komunistična dediščina, je dediščina 19. stoletja, je dediščina predotomanskega obdobja. Slika je torej veliko bolj zapletena, kot bi nakazovala beseda balkanizem ali balkanizacija. To počasi bledi. Stare stereotipe so zamenjali novi. O Balkanu se govori kot o revnem območju, prežetem s korupcijo."
Vir: Dnevnik





