Študij psihologije na javnih univerzah je eden od bolj zahtevnih študijev pri nas, kljub temu pa je zanimanje dijakov za poklic psihologa tako veliko, da vsako leto večkratno preseže število razpisanih mest. Posledično je omejitev za vpis izjemno visoka, psihologijo lahko študirajo le najuspešnejši v svoji generaciji. Ne le visok interes, tudi potrebe na trgu dela po psihologih so visoke, ob naraščanju duševnih stisk in težav pa bodo kvečjemu še večje. Tudi zato je aktualna vlada dvema oddelkoma psihologije pred tremi leti naročila, naj povečata število vpisnih mest. Ker je študij psihologije usmerjen v delo z ljudmi, zahteva veliko vaj in seminarjev, ki potekajo v manjših skupinah, zato so na fakultetah potrebovali dodatne zaposlitve, kar je imelo finančne posledice.
Vlada je skupaj z apelom po več študentih poskrbela za dodatni denar. A kot kaže, ne za zmeraj in ne za vse ravni študija. Tako so se na fakultetah ob spremenjenem financiranju znašli v stiski. Denarja, da bi vsi študenti, ki so do zdaj opravljali študij na prvi bolonjski stopnji, študij nadaljevali, ni. V Mariboru ga ni niti za to, da bi v enakem obsegu kot do zdaj študirali tudi na prvi stopnji. Medtem ko v prestolnici oddelek za psihologijo skupaj s fakulteto tvorno išče rešitve, na Štajerskem prihaja do kregarij, ki jih je najbrž mogoče pripisati tudi neustreznemu načinu vodenja fakultete, saj se po aferi Klampfer le še stopnjujejo. Če pustimo ob strani, kaj točno se dogaja na mariborski fakulteti, da so zašli v skrhane odnose in toksično klimo, ostaja dejstvo, da je - tik pred informativnimi dnevi in pred obdobjem, ko se bodo dijaki odločali, kam se vpisati, in se bodo študenti odločali o nadaljevanju študija - slika o študiju psihologije precej nejasna.
Psihologija obravnava krhko srčiko naše družbe
Bodo na obeh javnih univerzah zaradi pomanjkanja denarja zmanjšali število vpisnih mest? S tem bi univerze, ki jim avtonomija omogoča, da se odzivajo na potrebe na trgu dela, dale še več manevrskega prostora zasebnim pobudam. Pri čemer vemo, da je na privatnih fakultetah danes mogoče študirati psihologijo "online" s skoraj nič ali pa zelo malo kontakta z ljudmi, s katerimi naj bi psihologi kasneje delali. Prav tako je pomanjkanje psihologov tako veliko, da so v šolah primorani zaposlovati diplomante tudi dvomljivih psihoterapevtskih šol, ki so z nedavno sprejetim zakonom o psihoterapevtski dejavnosti že tako dobile še več zaleta. Ne le v šolah, psihologov primanjkuje v vojski in policiji, premalo je kliničnih psihologov in sodnih izvedencev za psihološko stroko …
Morda bomo spomladi dobili vlado z drugačnim političnim predznakom, ki je v svojem zadnjem mandatu, ne glede na vse kazalce, ki so nakazovali ravno nasprotno, že skušala zmanjšati število vpisnih mest za študij psihologije na javnih univerzah. Jasno - s tem bi dobila priložnost privatna sfera, ki so ji naklonjeni. Spomnimo se, kako je čez noč zrasla nova Jambrekova fakulteta za psihoterapijo. Prav bi bilo, da se vsi pristojni - od vlade in ministra do univerz - potrudijo, da psihologija, veda, ki obravnava krhko srčiko naše družbe, ne bo talka na polju politične ideologije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
