"Turizem je letos na globalni in lokalni ravni dokazal svojo pregovorno trdoživost in prilagodljivost. Ne samo, da je dokazal odpornost proti novi geostrateški krizi sveta, naftnim pretresom in vojnam, ampak je postal znanilec družbenega iskanja normalnosti. Ljudje želijo potovati, premagovati različnosti, turisti nehote prinašajo psihološki upor proti delitvam in razdvajanju sveta. V svetu geopolitične fragmentacije turizem ostaja eden redkih, toda vplivnih globalnih povezovalcev, nekakšen antipod geopolitičnim delitvam. Že desetletja je globalni ambasador miroljubnega sožitja in v tem je njegova politična privlačnost in hkrati ekonomska trdoživost. Ne rešuje in ne odpravlja konfliktov, zgolj odpira prostor človeškega povezovanja. Njegova ekonomska odpornost tiči v iskanju družbene normalnosti. Ne potujemo, ker imamo denar in prosti čas, temveč ker želimo premagovati negotovost vsakdanjega življenja. Politika govori o konfliktih, ekonomija o krizah, ljudje pa odgovarjajo s potovanji v vznemirljivi svet drugačnosti. In bolj ko je svet nestabilen, večja je vrednost tega turističnega doživetja. Tudi v Sloveniji. /.../
Poslanstvo turizma ni industrija storitev, temveč civilizacijski proces povezovanja. Je panoga svobode gibanja, način medsebojnega spoznavanja, povezuje ljudi tam, kjer jih politika ločuje. To politično razsežnost turizma kot prostora srečevanja in povezovanja, odprtosti in svobode smo v Sloveniji sredi razprtij, ločevanja in ksenofobije spregledali. Največja prednost slovenskega turizma je v raznolikosti na majhnem prostoru, ni množičen, temveč bolj butičen, stavi na višjo kakovost in dodano vrednost. Celoletni turizem ima bolj raznolik turistični portfelj in je odpornejši."
