Vsaj trije referendumi – če ne bo še kakšen padel zraven –, na katerih bomo 11. oktobra glasovali, bodo posvetovalni. A ta oznaka je varljiva. Posvetovalni?! Državljani nimamo občutka, da se predlagatelji hočejo posvetovati z nami. Zdi se, da hočejo samo ugotoviti, ali se z njimi strinjamo. Še več! Imamo občutek, da jim je pravzaprav vseeno, ali se bomo z njimi strinjali ali ne. Še posebej pri vprašanju: "Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?"
Če bo večina (tistih, ki se bodo potrudili na volišče) odgovorila pritrdilno, utegne to imeti kulturno najusodnejše in najdolgoročnejše posledice. Državljani bodo na hudi preizkušnji. Na še hujši preizkušnji pa bodo poslanci koalicije, če se bo izkazalo, da se večina z njimi ne strinja.
Ideja o ukinitvi RTV-prispevka ni nova. Digitalna forenzika bi znala odkriti originalnega prapametnjakoviča, ki na to prvi na glas pomislil. Prvo dokumentirano hujskanje k ukinitvi prispevka pa je bila peticija majorja Trohe že leta 2014. Sprva je skoraj brez odziva ždela na internetu, dokler ni Janša leta 2016 novinarki TVS označil za "odsluženi prostitutki". Ko ga je za medije pristojni odbor DZ za kulturo zaradi tega klical na zagovor, je pojasnil, da sam že dve leti ne plačuje RTV-prispevka, in pozval vse frustrirane rojake, naj ga posnemajo. Samo mesec pozneje pa je Trohovo dve leti staro peticijo odkrila SDS-ova Nora24TV – kot nekaj novega, češ, "začelo se je", "ljudje imajo dovolj" – in ji dala pospešek. V nekaj tednih jo je čudežno podpisalo na tisoče ljudi. (Tudi sredi noči, ko bedijo samo boti.) Vzporedno s tem pa so začeli razmišljati o "drugi fazi bojkota plačevanja prispevka" – namreč o referendumu.
SDS se je splačalo potrpežljivo čakati. Kar je bilo lansirano kot obskurna peticija, ki je nihče ni jemal resno, je po letih in letih populističnih lupingov priletelo nazaj v obliki referenduma, ki ga je predlagala parlamentarna stranka. Krog je sklenjen. Lunatični nezadovoljneži so nekoč kampirali pred RTV in nepovabljeni vdirali v studio, danes pa izpuščeni iz poboljševalnice sedijo v parlamentu, preoblečeni v poslance – in sodelujejo z vlado pod taktirko stranke, ki je kalí neplačevanja in prenehanja obveznosti plačevanja prispevka ves čas skrbno gnojila.
Ali je možno argumentirano ovreči razmišljanje resničarjev, zdaj kolovodij klike proti RTV-prispevku, ki pravijo, da "RTV sicer potrebujemo, ampak ne v takem obsegu, s takim programom in takim financiranjem" – in da ga zato kratko malo ukinemo? Ne, ni mogoče. Polemizirati z njimi bi bilo podobno absurdno, kot če bi poskušali na lep način prepričati kroničnega brezbrižneža, naj ga v življenju začne nekaj zanimati.
Nacionalki se v nobenem primeru ne piše dobro. Ne finančno, ne politično in ne kulturno. Zato naj bo 11. oktobra naš odgovor proti. Zdaj jo je treba podpreti, pa če se nam zdi še tako negledljiva in nepoboljšljiva. Poskrbimo, da ta referendumska, nacionalno samodestruktivna grožnja ne bo uresničena. RTV Slovenija mora preživeti ta desant že zato, da bomo tisti, ki bomo glasovali proti, tako od uprave kot od zakonodajalcev smeli legitimno zahtevati več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
