Zakaj Maribor upravičeno nosi naziv vinske prestolnice Evrope

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
28.08.2026 12:07

Po izidu promocijske revije Maribor - Vinska prestolnica Evrope je Zavod za turizem Maribor pripravil javen pogovor o prihodnosti (vinskega) turizma v mestu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sogovorniki pri Najstarejši trti (z leve): Katja Gönc, Saša Arsenovič, Lina Kopše, Kaja Sajovic in Blaž Brodnjak
Barbara Gavez Volčjak

Kje drugje kot pri Najstarejši trti na Lentu bi lahko Zavod za turizem Maribor pripravil pogovor o učinkih in pričakovanjih naziva, ki ga je mesto letos v začetku leta prejelo na platformi European Best Destinations. Pod naslovom Vinska prestolnica Evrope – in kaj sledi? so organizatorji napovedali Večer zgodb, idej in pogledov na prihodnost vinske destinacije.

Po besedah moderatorke Katje Gönc so bili prvi odzivi javnosti nekje med šokom in veseljem, takoj nato pa se je po družabnih omrežjih razlezel dvom: kako smo lahko premagali tako sloveči vinski destinaciji, kot sta Bordeaux in Porto? 

V odgovor skeptikom so na Zavodu izdali promocijsko revijo na 120 straneh z naslovom Maribor - Vinska prestolnica Evrope, da pokažejo in dokažejo, zakaj je mesto do naziva upravičeno in bi moralo biti nanj ponosno. Poleg najstarejše trte, edine na svetu, ki ima tudi svoj muzej, in vinogradov v neposredni in tudi širši okolici mesta k temu prispeva tudi živahna vinska kultura, ki jo med drugim negujejo tudi z vinskimi večeri pri Najstarejši trti (lokalu, da ne bo pomote, ker zaradi poenotene blagovne znamke najstarejša trta včasih nastaja zmeda). Naziv je prinesel dogajanje tudi v okolici, od fine dininga do vrhunske bistrojske ponudbe. A na zavodu še vedno čutijo, da je treba dvomljivce prepričevati, da si Maribor skupaj s celotno Štajersko naziv zasluži. Predvsem pa bi ga moral znati bolje (iz)tržiti. Zato je bil pogovor namenjen tudi pogledu v prihodnost pridelave in predelave grozdja v času podnebnih sprememb, trženja destinacije in blagovnih znamk ter sobivanju s turisti.   

V pogovoru so svoje poglede na vinogradniško in vinarsko tradicijo in prihodnost Štajerske razkrili župan Aleksander Saša Arsenovič, ki se v vinoteki Rožmarin ponaša z impresivno zbirko buteljk, Lina Kopše iz Hiše vina Doppler, Blaž Brodnjak, tokrat sicer ne kot bančnik, temveč kot predstavnik posestva Familija Estate, in Kaja Sajovic, novinarka in kulinarična kritičarka. 

Več o dobro obiskani prireditvi preberite v Večeru v torek, 1. septembra.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta