"Zgodovina je mati modrosti tudi v politični kloaki petintridesetletne slovenske države. Janševa administracija je v mandatu 2026–2030 v podobni vlogi kot leta 2004–2008. Pred dvajsetimi leti je nasledila mogočno vladavino Drnovškove LDS, leta 2026 pa z nekaj spretnosti Golobovo Svobodo. Leta 2004 se je Janša naslonil na neoliberalne ideje takratnih 'mladoekonomistov', njihova doktrina šoka naj bi nadomestila zatohli 'mencingerjanski' gradualizem. Močan politični odpor sindikatov, opozicije in strokovne javnosti je Janšo po dveh letih prisilil k političnemu popuščanju in pragmatizmu. Pešajočo legitimnost svoje oblasti je sredi mandata iskal v partnerstvu za razvoj. Odzvale so se vse tedanje stranke razen LDS, tudi opozicijska Pahorjeva SD. Šlo naj bi za skupno iskanje sprejemljivih rešitev za državo, zlasti v predhodni fazi priprav zakonov. SDS je v tem videla razvojno konstruktivnost opozicije, LDS pa politično blokado opozicije. Ta politični teater partnerstva je po letu dni razpadel zaradi prihajajočih volitev. In vrli Pahor, umno analizirajo danes v SDS, je bil leta 2008 zaradi partnerstva nagrajen s politično zmago. Ponujajo Janševi danes za leto 2030 podobno daritev na svojem političnem oltarju?
Lepo je biti politični nasprotnik SDS, vedno dobiš, česar nimaš, če si partner. LDS je leta 2006 spregledala Janševo politično past, kako razvodeniti opozicijo. Pahor je nasprotno stavil na 'državotvornost', toda njegova konstruktivnost glede Janševe vlade je vnesla destruktivnost v samo opozicijo. Slovenska parlamentarna levica je od tistih časov bolj razcepljena od desnice in to je največji skriti politični domet Janševe epopeje partnerstva za razvoj. Takšna razvojna partnerstva veljajo za nekakšno 'dogovorno demokracijo', ki so jo nekoč vneto gojili komunisti v samoupravnem socializmu."
