"Stvari danes preprosto niso takšne, kot je minister Maljevac zagotavljal, da bodo. Seveda ni ne prvi ne zadnji minister s tem problemom, je pa ta hip njegov problem precej izstopajoč. Pa ne le zato, ker ga v kratkem čaka interpelacija.
Levica (stranka, ne politični pol) je namreč soočena s precej zanimivo situacijo, ki je v Blatnem dolu že lep čas nismo videli: njena politična prihodnost je v veliki meri povezana s tem, kako uspešna bo pri izvajanju svojega dela koalicijskega sporazuma. Kar je precej pogumna stava, še posebej danes, ko si že skoraj vsak evroposlanec ali predsednik korporativističnega predstavniškega telesa lahko omisli stranko. /.../
Vsekakor večjo nevarnost od Janeza Ciglerja Kralja za Simona Maljevca predstavlja predsednik vlade. Robert Golob se rade volje pohvali s političnimi uspehi svojih koalicijskih partnerjev, ko pa naletijo na težave, občutek solidarnosti hitro izpuhti. To seveda ni nič novega ali kakršnakoli Golobova posebnost. Smo pa v tem mandatu že večkrat videli, kako premier svoje ministre brezpogojno podpira vse to točke, ko jih ne več. Potem jih brez težav porine pod avtobus, okrivi za vse ostalo in se zelo hitro začne pretvarjati, da ta tematika njega v resnici nikoli ni zanimala. /.../ Če bo Levici z dolgotrajno oskrbo uspel veliki met, bi to lahko pomenilo prelomnico ne le v socialni politiki, temveč tudi v blatnoldolski politični strategiji, ki načeloma zagovarja počasne, inkrementalne spremembe. Če pa bo projekt dokončno nasedel, bo minister za solidarno prihodnost zgolj še eden v množici politikov te ali one baže, ki so "nekaj poskušali".
