"Trumpu se je dokončno zmešalo," je predsednikove zadnje izjave v zvezi s pogajanji z Iranom komentirala Marjorie Taylor Greene, populistična, skrajno desna republikanska kongresnica, do nedavnega velika Trumpova podpornica v okviru gibanja MAGA. Tudi neimenovani viri iz Bele hiše so ameriškim medijem povedali, da Trump in njegovi sodelavci sploh ne vedo, kaj se dogaja v Perzijskem zalivu.
V zadnjih dneh je predsednik najprej dejal, da je dogovor z Iranom blizu, nato pa si je premislil, saj da ta ni mogoč. Podpredsednik JD Vance bi moral odpotovati v Pakistan na pogajanja, a se naposled na Air Force Two ni vkrcal. Vse, kar vemo, je, da je Trump v torek premirje, ki se je bilo skoraj izteklo, podaljšal za nedoločen čas oziroma dokler Iran ne bo predložil svojega mirovnega predloga. Medtem so se pojavile informacije, da Iran na pogajanjih ne želi več sodelovati. Težko je slediti vsemu. Informacij in polinformacij je preveč.
Kako dolgo bo vzdržalo tako imenovano premirje, ne vemo. Poznavajoč Trumpovo retoriko, se lahko že naslednjo uro vse spremeni. To naj bi bila tudi posledica tega, da člani administracije po poročanju določenih medijev predsedniku dostavljajo informacije, ki si jih želi slišati. Njegova retorika pa dodatno otežuje delo diplomatov, ki stran od oči javnosti iščejo rešitve in sestavljajo mirovne načrte. Sicer pa, o kakšnem premirju sploh govorimo? Včeraj je Iranska revolucionarna garda napadla ladje, ki so prečkale Hormuško ožino, ki malo je odprta in malo ni. Uradno naj bi bila, hkrati pa ameriška vojska blokira iranska pristanišča.
Iluzorno je tudi premirje med Izraelom in Libanonom
Iluzorno je tudi prejšnji teden sklenjeno premirje med Libanonom in Izraelom. Danes se bosta strani - prvič po več desetletjih - v Washingtonu pogovarjali o podaljšanju že tako krhkega premirja. Izrael namreč brez zadržkov obstreljuje Libanon. Napade vojska ali zanika ali pa trdi, da cilja na infrastrukturo šiitskega skrajnega gibanja Hezbolah. Isti izgovori, kot smo jih poslušali ob napadih na Gazo. Tudi tam in na Zahodnem bregu še zmeraj ni miru.
Za posledicami izraelskih napadov je v Libanonu od marca letos umrlo okoli 2500 ljudi, na črno sredo, 8. aprila, jih je bilo ubitih več kot 350. Več kot očitno je, da tarča izraelske vojske niso zgolj borci Hezbolaha. Pred dnevi smo spremljali prizor, ko je izraelski vojak s kladivom razbil kip Jezusa Kristusa, s čimer je prizadel čustva milijonov kristjanov, ki jih v Sveti deželi sionisti, ki so pod Netanjahujevo vlado postali še skrajnejši, stalno napadajo. Izraelski zunanji minister Gideon Sar se je opravičil, a zapisal, da v vsaki vojni pač nastane kolateralna škoda.
Medtem pa v EU ni na vidiku prekinitve pridružitvenega sporazuma z Izraelom in sankcij, k čemur so pred dnevi pozvale Slovenija, Irska in Španija. Najbolj proti je bila, jasno, Nemčija, največja zaveznica Izraela v Evropi. Za suspenz pridružitvenega sporazuma bi sicer zadostovala že kvalificirana večina, torej soglasje vsaj 15 držav, a tudi za to očitno ni volje. Da mora EU izpolniti svojo moralno odgovornost in braniti temeljne vrednote, je dejala odhajajoča zunanja ministrica Tanja Fajon. Kar je bil najverjetneje zadnji tovrstni poziv, pod katerega se je sopodpisala Slovenija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
