(POGLED) O Lentu (dober mesec) po Lentu: Ko se Maribor pogleda v ogledalo – in si je všeč

Mojca Pušnik
13.08.2025 05:00

Festival začasno spremeni prostorsko logiko mesta. Maribor ni več niz funkcionalnih točk, je mreža pomenov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

O tem, kako Festival Lent ni le dogodek, ampak ogledalo in vaja v prihodnost, je zgodba o začasnem mestu znotraj mesta.

Ta zapis nastaja z odmikom – dober mesec po tem, ko so se zadnji toni festivala razlegli nad Dravo, ko so odri pospravljeni in so ulice spet vsakdanje. Prav ta časovna distanca omogoča, da misli umirjeno prečešejo doživetja in da se vprašamo tisto, kar se ustvarjalci sprašujemo vsako leto znova: kaj Festival Lent pomeni Mariboru? Kako ga mesto doživlja? In kje so poti, da postane še bolj živ, bližji ljudem, še bolj skupen? V tem tihem času po festivalu lahko Festival Lent vidimo kot most – med preteklim in prihodnjim, med idejo in uresničitvijo, med mestom, kot je, in mestom, kot si ga upamo sanjati. Maribor ima v času Festivala Lent drugačno dihanje. Ni ga mogoče natančno izmeriti, a tisti, ki mesto čutimo, to vemo. Ko nastopi festival, Maribor dobesedno postane drug prostor. Ni več samo kraj bivanja, je kraj dogajanja. Ne zgolj mesto, je oder. In to ne le metaforično. Festival Lent je morda najbolj otipljiv primer, kako kultura spreminja javni prostor - in hkrati pogled meščanov na mesto, ki ga sicer poznajo na pamet, a ga v času festivala doživijo drugače. In sebe v njem tudi.

Mesto postane dogodek. Na Lentu, v parku, na trgih, na dvoriščih – vse se spremeni. Prostor, ki je sicer parkirišče, postane prizorišče, trg postane operna dvorana, sprehajalna pot ob Dravi se prelevi v promenado z ritmom glasbe. Ulice se ne uporabljajo le za prehod, ampak za postanek. Pogled ni usmerjen v ekran, temveč v oder. Pogovor ni o vremenu, temveč o tem, kaj si na festivalu doživel včeraj in kaj si označil, da boš še obiskal.

Maribor - Lent - Kultura - Festivali - Festival Lent - Ulično gledališče - Ana Desetnica - Cirkus pod mostom - Gledališče -
Andrej Petelinšek

Festival začasno spremeni prostorsko logiko mesta. Maribor ni več niz funkcionalnih točk, je mreža pomenov. Križišče kultur, jezikov, pogledov. Ta sprememba ni arhitekturna, je mentalna. Meščani drugače uporabljajo mesto in drugače razumejo, kaj jim mesto omogoča. Za devet dni mesto zaživi v ritmu, ki presega vsakdanji tempo. Deluje počasneje, a bolj intenzivno. Ljudje posedajo, se srečujejo, opazujejo, raziskujejo. V tem času ni hitrost tista, ki šteje, ampak prisotnost. Ta "urbani postanek", ki ga festival omogoča, je vedno redkejši v sodobnih mestih, zato Festival Lent mestu ponuja redkost: kolektivno počasnost, ki ni dolgočasna, ampak bogata. Festivalsko dogajanje je vaja v sobivanje. Na koncertu sedita drug ob drugem univerzitetni profesor in dijakinja. Ob klovnu se smejeta otrok in babica. V pogovorni večer stopita domačin in tujec. Na festivalskem odru nastopajo domači ustvarjalci z mednarodnimi umetniki – na istem seznamu, z enako pozornostjo. In to ni le programski uspeh. To je urbanistična in družbena lekcija. Festival pokaže, kaj vse je mogoče – če so volja, prostor in program usklajeni.

Sašo Bizjak

Festival uporabi javni prostor kot oder identitete, ki je sicer pogosto prostor spora: parkiranje, promet, grafiti, urejenost. A med festivalom postane javni prostor prostor ustvarjalnosti. Prostor pripovedi. Festival pokaže, da ulice niso zgolj površine za gibanje, ampak lahko ponudijo tudi drugačen pomen. Da trgi niso samo funkcionalni, ampak lahko postanejo čustveni. Ko mesto začne govoriti z odri, instalacijami, performansi, se vzpostavi nova urbana zgodba. Meščani se začnemo z mestom znova povezovati. Zavemo se njegove lepote, njegove razgibanosti. Njegove identitete. In tiste skrite plasti, ki so prevečkrat pozabljene: rečni breg kot možnost, park kot veliko prizorišče, dvorišče kot intimni oder. Festival Lent ne uporablja mesta, ga preizprašuje. In ljudje v tem procesu sodelujemo – kot obiskovalci, kot sokreatorji, kot opazovalci, ki ponovno uzremo svoj dom v drugačnem pogledu.

Mojca Pušnik
Igor Napast

Vprašanje ni samo, kaj festival naredi z mestom. Tudi, kaj festival naredi z meščani? V času festivala se prebivalci mesta prelevimo v gostitelje, opazovalce in ustvarjalce hkrati. Domačini postanemo turisti v lastnem mestu – vendar brez izgube pripadnosti. Ravno nasprotno. Pogled nase, s "Čuj ti, v Mariboru si!", se med festivalom pogosto dvigne nad vsakdanjo samokritiko in spremeni v "Čuj, kak' fajn, da si tu!". Ta občutek ponosa in pripadnosti svojemu mestu, celo preseganja občutka drugorazrednosti, je neprecenljiv. Ko vidiš množice ljudi pred odri, ko slišiš aplavze ali smeh otrok, se ne moreš izogniti občutku: nekaj počnemo prav, festival mesto spremeni in ga potrebuje, da iz njega izvablja tisto najboljše, kar nosi v sebi.

Andrej Petelinšek

A kaj ostane, ko festival utihne? Ostane tišina, ki ni prazna, ampak polna odmevov. Ostane vprašanje za prihodnost: kako lahko to festivalsko logiko – vključevanje, uporabo prostora, povezovanje ljudi – prenesemo v vsakdan? Priznajmo si, tudi tisti, ki v festivalu ne vidijo tega, kar večina meščanov in obiskovalcev, da Festival Lent vsako leto znova pokaže, da Maribor ni statičen. Da je sposoben preobrazbe, domišljije, svežine. In predvsem, da ima občinstvo, ki zna prisluhniti. In ustvarjalce, ki si upajo. Če to ni znak mesta z utripom, mesta, ki res zna živeti, potem res ne vem, kaj je.

Saso Bizjak

Morda je to tista najgloblja vrednost festivala, ne zgolj kulturna ponudba, temveč simbolna vaja. Vsako leto znova preizkusimo, kaj vse bi lahko bilo mesto. In čeprav festival traja le slaba dva tedna, se njegov učinek meri v pogovorih, spominih, navdihu in v novih pogledih na ulico, mimo katere vsak dan hodimo. Mesto se ne spreminja le z gradbenimi deli, ampak predvsem z domišljijo. In Festival Lent je dokaz, da Maribor to domišljijo ne le ima – ampak jo zna deliti in živeti.

Ko se festival konča, se začne druga sezona – tista, v kateri si še en doživet Festival Lent vtisnemo v spomin in jo skušamo čim večkrat podoživeti. Z več odprtosti, več poguma in več umetnosti v vsakdanjih kotičkih mesta.

 

* Mag. Mojca Pušnik je vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Narodni dom Maribor.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta