Festival Lent je eden najbolj prepoznavnih znakov Maribora, saj se je s svojimi kulturnimi dogodki prav ob obrežju reke s svojim velikim odrom na Dravi proslavil daleč naokoli, doma in po svetu. Na velikem odru smo spremljali svetovno znane glasbenike. Ob obrežju so bile stojnice z raznovrstno ponudbo hrane. Ko je bil Glavni oder še na Dravi, smo se Mariborčani sprehajali po Lentu in vedno si lahko srečal kakega znanca. Skratka bilo je živahno in prav zaradi neurejenosti obrežja Drave in z namenom, da se ustvarijo boljše razmere za ta festival, je bil leta 2019 narejen arhitekturni natečaj. Zmagal je arhitekturni biro Arrea iz Ljubljane, ki ga vodi arhitektka Maruša Zorec. Bili so izdelani načrti za izvedbo, po katerih je zgrajeno sedanje stanje. Zaradi pandemije koronavirusa ni bila izvedena javna razprava, kar bi bilo za tako pomemben javni prostor zelo dobrodošlo. Večina mariborskih arhitektov in krajinskih arhitektov obiskuje Festival Lent, zato poznamo tudi probleme tega prostora.
Sedaj se je glavno festivalsko dogajanje preselilo v središče mesta in v Mestni park, kjer se odvijajo predstave v naravnem in senčnem prostoru. Lent po prenovi ni dosegel cilja izboljšati pogoje festivalu, nastopajočim in obiskovalcem. Velika betonska površina se poleti segreje do take mere, da nas čez dan ne vleče več ob reko. Nova drevesa in talna ozelenitev so popestrili betonsko promenado in obnovljeno obrežje je postalo bolj prijetno za sprehod ob Dravi. Ime Lent je pomenilo Pristan, zato je škoda, da je ta prvotna funkcija, pristanišče za splave, ki bi jo zdaj lahko spremenili v pristanišče za manjša vodna plovila, ukinjena in je Dravska vila odstranjena. Še dobro, da so ostali labodi, ki so edino živo dogajanje na vodni površini.
Imela sem priliko obiskati Švico in namensko sem si ogledala ureditve obrežij jezer in rek v nemškem, francoskem in italijanskem delu te dežele. Prav vsa jezera imajo sprehajalne poti ob vodi zasajene z enojnim ali dvojnim drevoredom, urejene cvetlične nasade, ki so redno vzdrževani. Zdi se mi, da mesta ob jezerih prav tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepši cvetlični nasad ob sprehajališču ob vodi. Klopi so lesene z naslonjalom, enostavne in prijetne, betonskih kock brez naslona za sedenje, kar je postalo v Mariboru moderno, nikjer nisem videla. Povsod je tudi določena lokacija za otroška igrala, ki so pod širokimi krošnjami dreves v prijetni senci. Poti so večinoma naravno utrjene s peskom ali naravnim kamnom. Vsako jezero in reka imata določeno mesto za kopanje, celo v centru glavnega mesta Berna ali v finančnem centu v Zürichu je več kopališč v samem središču mesta ob jezeru in ob reki. Na travnati površini se ljudje sončijo ali senčijo pod drevesi, postavljene so garderobe, sanitarije in zunanji tuši. Kolesarji imajo svoja parkirna mesta in nihče ne kolesari po kopališču. Območje kopališča je določeno z zunanjo ograjeno površino in omejeno v vodi, ob obali je čuvaj plaže – reševalec iz vode. Dostop do vode je omogočen po enostavnih kratkih lesenih ali kovinskih stopnicah. Vse je zelo funkcionalno in sonaravno urejeno, predvsem je veliko travnate površine z drevesi s širokimi krošnjami, ki dajejo bogato senco. Okolica obrežja je urejena za vse generacije, tam se lahko sprehajajo mamice z vozički, predšolski in šolski otroci se igrajo na igralih, mladi in lepi se radi kopajo in sončijo, medtem ko se starejši lahko sprehajajo pod drevoredi in odpočijejo na lesenih klopeh z naslonjali. Ob jezeru ali reki in na mestnih trgih so fontane in pitniki z vodo, saj ima Švica zaradi bližine Alp kvalitetno pitno vodo. Ob jezerih so tudi privezi za čolne, tako da je rekreacija zagotovljena z različnimi vodnimi športi na določenih lokacijah.
V Montreauxu ob Ženevskem jezeru, v prestižnem švicarskem turističnem mestu, letos jazz festival praznuje že 40-letnico delovanja. Na vodni površini je lesen montažni oder in nikogar ne moti, da je enostaven in montažen. V bližini je travnat park s skulpturami svetovno znanih jazz glasbenikov, ki so nastopali na tem jazz festivalu. V Švici so obrežja ob jezerih in rekah urejena zelo enostavno, sonaravno, cvetoče, zeleno in senčno, prilagojena za vse generacije, in jazz festival se še vedno odvija na vodi, kot pred 40 leti.
Upam, da bomo našo široko reko Dravo znali v prihodnje izkoristiti tudi za vodne športe in ohranili čim več zelenih površin, ki so še ostale. Upam, da bomo dodali še cvetlično zasaditev in jo vzdrževali, dodali enostavne lesene klopi z naslonjali pod drevesi in postavili še kakšno fontano, če stare nismo hoteli ohraniti. V vedno bolj vročih poletnih dneh bo to prijalo. In upam, da bomo Festivalu Lent vrnili glavni oder na Dravi, pa naj bo ta montažen, enostaven in v najkrajši razdalji od Narodnega doma, od koder pridejo nastopajoči. Vrnimo obrežje reke Festivalu Lent v tistih nekaj poletnih dneh.
Alenka Debenjak, arhitektka, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
